Organizacija je bila ustanovljena 24. oktobra 1945, ko je ustanovno listino, sprejeto 26. junija istega leta, ratificiralo vseh pet stalnih članic Varnostnega sveta (ZDA, Rusija, Kitajska, Francija, Velika Britanija). Trenutno je v ZN-u 191 držav, kar pomeni, da so vključene vse mednarodno priznane države, razen Vatikana, ki ima status opazovalca.

V 60 letih so Združeni narodi opravili pomembno delo pri zagotavljanju miru in osveščanju ljudi. Njihov boj za zagotavljanje človekovih pravic in enakopravnosti je večkrat obrodil sadove, med drugim v Južnoafriški republiki, kjer so po nekaj desetletjih v 90. letih odpravili apartheid - delitev ljudi glede na raso.

S pomočjo Svetovnega programa za hrano (World food programme) ZN letno nahrani 100 milijonov ljudi v 80 državah, prek svojih organizacij pa je zelo aktiven tudi pri zagotavljanju pitne vode.

Uspešno preprečevanje bolezni
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) uspešno skrbi za preprečevanje nalezljivih bolezni, med svoje največje uspehe pa lahko šteje odpravo koz, zaradi katerih je v 20. stoletju umrlo med 300 in 500 milijonov ljudi. Skupaj z nekaterimi drugimi organizacijami, kot je UNAIDS, se dokaj uspešno bori proti širjenju aidsa, malarije, tuberkuloze in drugih smrtonosnih bolezni.

ZN skrbi za zagotavljanje miru tudi prek mirovnih enot, ki so znane po svojih modrih čeladah. Mirovniki, ki so pravzaprav vojaki držav članic, posredujejo v oboroženih konfliktih na vseh koncih sveta, ponavadi pa je njihova naloga nadziranje premirja. Ravno (ne)posredovanje mirovnikov je v prvih 60 letih delovanja ZN-a botrovalo največjim neuspehom organizacije.

Genocid v Ruandi
Leta 1994 so Združeni narodi povsem zatajili v Ruandi. V genocidu Hutujev nad Tutsiji je v treh mesecih umrlo skoraj milijon ljudi, dva milijona pa jih je moralo zapustiti domove. Generalni sekretar ZN-a Kofi Annan je bil deležen številnih kritik, ker ni upošteval pozivov, naj okrepi kontingent mirovnih sil. V nasprotju z zahtevami po okrepitvah in pooblastilih za ustavitev morije se je Varnostni svet v prvih tednih spopadov celo odločil zmanjšati sile v z 2.000 mož na 270.

Srebrenica velik črn madež za ZN
Pozornost mednarodne skupnosti je bil v tem obdobju usmerjen predvsem v vojno, ki je divjala v Bosni in Hercegovini. Kljub temu se je julija 1995 v Srebrenici, ki so jo ščitili nizozemski mirovniki ZN-a, zgodil najhujši pokol v Evropi po 2. svetovni vojni, v katerem je bolo ubitih okoli 8.000 dečkov in moških. Srbi so Muslimane iz mesta vozili z avtobusi, pod pretvezo, da jih bodo odpeljali na varno, mirovniki pa so jim pri tem pomagali.

Nekaj mesecev prej so morali Američani evakuirati enote ZN-a iz Somalije, kjer je divjala huda državljanska vojna. Deset let kasneje je v državi še vedno anarhija, vlada pa deluje v izgnanstvu.

Nafta za hrano in zlorabe v DR Kongu
V zadnjem času sta Združene narode pretresli aferi z iraškim programom Nafta za hrano, v kateri so nekateri visoki uradniki obtoženi jemanja podkupnin, in spolne zlorabe v DR Kongu, kjer se mirovniki pri posredovanju v drugi državljanski vojni tudi sicer niso izkazali.

Ruanda slaba šola
Neučinkovitost organizacije se je pokazala tudi pri krizi v pokrajini Darfur na zahodu Sudana, kjer so provladne milice pobile okoli 200.000 ljudi, dva milijona pa se jih je moralo izseliti. Varnostni svet je sicer uvedel simbolične sankcije proti oblastem, ostrejšim pa sta zaradi gospodarskih interesov nasprotovali Francija in Kitajska.

Precej očitkov je povzročila vključitev držav, kot sta Sudan in Libija, kjer so kršitve človekovih pravic nekaj vsakdanjega, v Komisijo za človekove pravice, Libija pa ji je v določenem obdobju celo predsedovala.

Številne jalove resolucije
Velika nemoč se kaže tudi pri številnih resolucijah Generalne skupščine ZN-a, ki se nikoli ne uveljavijo, npr. večkratna opozorila Izraelu, da je okupacija palestinskih ozemelj nezakonita. Varnostni svet je zgodba zase, saj je pet stalnih članic s pravico do veta blokiralo veliko resolucij, nekajkrat pa so države celo začele oborožen spopad brez privolitve Varnostnega sveta. Med bolj znanimi primeri je Natovo bombardiranje ZR Jugoslavije leta 1999, pa tudi vojni v Afganistanu in Iraku nista imeli neposredne privolitve Varnostnega sveta.

Dolgo pričakovana reforma
Z napovedano obsežno reformo naj bi se Združeni narodi, ki že vsa leta delujejo praktično po istem principu, prilagodila sodobnemu svetu, vendar vse kaže, da bomo morali na to še počakati. Največ polemik je sprožila širitev Varnostnega sveta, ki pa je nujno potrebna, saj razmerje sil ni več enako tistemu po koncu druge svetovne vojne.