Zelaya si je po petkovem kratkem simboličnem obisku domovine, iz katere je bil izgnan 28. junija, znova "privoščil" stike s svojimi domačimi podporniki. Prek megafona je z nikaragvijske strani meje nagovoril zbrano množico in zahteval, da mu vojska pusti vrnitev v domovino, saj želi videti svojo družino.

Zelayeve zahteve je že zavrnil začasni honduraški predsednik Roberto Micheletti, ki je dejal, da so njegova približevanja k meji le "triki za zbujanje pozornosti", njegove grožnje pa "slabo načrtovane in neumne".

A Zelaya napoveduje, da ne misli popuščati. V kraju Las Manos v Nikaragvi, tik ob meji s Hondurasom, naj bi postavil taborišče in v njem spal, dokler mu ne bodo dovolili vrnitve na rodno zemljo.

Kdaj srečanje z ženo?
Zelayeva žena Xiomara Castro, ki moža ni videla že skoraj en mesec, je dejala, da sta jo policija in vojska ustavila na nadzorni točki, ko je želela priti do meje. Prvi mož honduraške vojske, general Romeo Vazquez, ki je bil ključni mož pri strmoglavljenju Zelaye, je sicer Castrovi ponudil, da z letalom odleti do svojega moža v Nikaragvo, saj naj bi bila kopenska pot prenevarna.

Ob meji policijska ura
Na honduraški strani meje, kjer je začasna oblast uvedla policijsko uro, je izbruhnilo več spopadov med Zelayevimi podporniki in policisti, kljub policijskim in vojaškim zasedam pa se je okoli 300 privržencem uspelo pretihotapiti čez mejo v Nikaragvo.

Želel si je zagotoviti trajni mandat
Spomnimo, honudraška vojska je Zelayo po naročilu ustavnega sodišča izgnala konec junija, ker je skušal organizirati referendum, s katerim bi spremenil ustavo, ki določa, da ima lahko predsednik le en štiriletni mandat. Kljub nasprotovanju mednarodne skupnosti in Zelayevih privržencev pa začasna vlada pod vodstvom Michelettija še vedno ostro nasprotuje vrnitvi odstavljenega predsednika in napoveduje, da ga bo v primeru vrnitve priprla zaradi izdaje in korupcije. Zelaya naj bi v torek pripotoval v Washington, a ni znano, ali se bo srečal z državno sekretarko Hillary Clinton.