"Čapline je danes naša bolečina. Skoraj je že noč, naš glavni dan, dan neodvisnosti Ukrajine, se bliža koncu, toda naša neodvisnost se nikoli ne bo končala," je v sredo zvečer dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in pri tem sprva dejal, da je napad na postajo v mestecu Čapline povzročil 22 smrtnih žrtev, med njimi naj bi bil tudi 11-letni deček. Od tega naj bi pet ljudi zgorelo v vagonu.

Ukrajinske železnice pa so nato danes na Telegramu sporočile, da je bilo v napadu ubitih 25 oseb, med njimi dva otroka, 31 pa je ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Operacije iskanja in reševanja na železniški postaji se bodo nadaljevale in poskrbeli bomo, da bodo ruski okupatorji odgovarjali za vse, kar so storili. In vsekakor bomo napadalce izgnali iz naše dežele," je še dodal Zelenski.

Hkrati je poudaril, da je za napad na Čapline v regiji Dnipropetrovsk izvedel, ko se je pripravljal na zasedanje varnostnega sveta Združenih narodov. Ruske oblasti doslej napada še niso komentirale. Moskva je sicer večkrat zanikala, da bi bila tarča ruskih sil civilna infrastruktura, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Rusko obrambno ministrstvo pa je danes sporočilo, da je bilo v tem napadu ubitih več kot 200 ukrajinskih vojakov in deset enot vojaške opreme. Dodalo je, da je bil vlak, ki ga je zadela raketa Iskander, na poti na bojišča v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine.

Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je napad obsodil, ni pa navedel, kako namerava Bruselj doseči, da bo Moskva odgovarjala za napad. EU je namreč posvaril, da bodo morali odgovorni za napad odgovarjati za svoja dejanja.

Napad na obletnico osamosvojitve

Ukrajina je ob 31. rojstnem dnevu v vojni z naslednico Sovjetske zveze, od katere se je leta 1991 osamosvojila. Kijev ob tem svari, da bi lahko Rusija na ta dan skušala storiti "nekaj posebno krutega", zato so odpovedali vse javne prireditve.

V govoru ob dnevu neodvisnosti je Zelenski obljubil, da se bo njegova država proti ruski invaziji bojevala do konca in da ne bo "nobenega popuščanja ali kompromisa". "Ne zanima nas, kakšno vojsko imate, skrbi nas le naša zemlja. Zanjo se bomo bojevali do konca," je dodal.

Sporočil je, da bodo podelili priznanja ljudem "iz vseh družbenih slojev", ki so pomagali pri vojnih prizadevanjih.

"Bojujemo se proti najstrašnejši grožnji naši državnosti, in to tudi v času, ko smo dosegli največjo stopnjo narodne enotnosti," je Zelenski dejal v torkovem večernem nagovoru.

Zelenski nagovoril tudi Varnostni svet

Zelenski je nato po videopovezavi spregovoril tudi Varnostnemu svetu Združenih narodov. V govoru je poudaril pomen ukrajinske neodvisnosti za ves svet. "Danes naša država praznuje dan neodvisnosti in zdaj lahko vsi vidijo, kako zelo je svet odvisen od naše neodvisnosti," je dejal. Opozoril je, da bodo "ruski morilci verjetno končali v Evropi, Aziji, Afriki in Latinski Ameriki", če Rusije ne ustavijo v Ukrajini.

Njegov nagovor je neuspešno skušala preprečiti Rusija, ki je zahtevala, da se mora Zelenski, če želi govoriti pred VS-jem, zasedanja udeležiti v dvorani.

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres pa je v nagovoru dejal, da nima upanja v čimprejšnji konec vojne v Ukrajini, saj da "kljub napredku na humanitarnem področju ni videti, da bi se spopadi v Ukrajini lahko kmalu končali". Opozoril je, da se še vedno pojavljajo območja, na katerih bi se lahko dodatno stopnjevala napetost. Generalni sekretar je opozoril, da je bil svet priča hudim kršitvam mednarodnega prava na področju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. Vendar pa mu dogovor o izvozu žita iz Ukrajine, ki sta ga Moskva in Kijev sklenila konec julija, daje upanje za prihodnost, je dejal.

Nekdanji predsednik Viktor Juščenko je medtem za BBC dejal, da "42 milijonov Ukrajincev govori v en glas. In to jim omogoča, da se spoprimejo s katerim koli sovražnikom, vključno z Rusijo."

Številne čestitke in izrazi podpore Ukrajini

Medtem se ob ukrajinskem prazniku z vsega sveta vrstijo čestitke in izrazi podpore državi ob ruski agresiji. Podporo "pogumnim in močnim Ukrajincem" je na Twitterju izrazila predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, ki je dodala, da je pomen letošnjega ukrajinskega dneva neodvisnosti večji kot kdaj koli prej.

Nemški kancler Olaf Scholz je v videonagovoru sporočil, da Ukrajina "že šest mesecev pogumno brani svojo neodvisnost", in državi prav tako čestital ob prazniku.

Ukrajini so ob dnevu neodvisnosti na Twitterju čestitali tudi Evropska komisija, avstrijsko zunanje ministrstvo, finska premierka Sanna Marin in številni drugi voditelji in institucije. Papež Frančišek je pozval k miru v državi, posvaril je tudi pred tveganjem za jedrsko katastrofo v regiji.

Golob: Slovenija Ukrajini stoji ob strani

Ukrajina je ob dnevu neodvisnosti dobila tudi čestitke in podporo iz Slovenije. Premier Robert Golob je v čestitki je poudaril, da Slovenija Ukrajini v tej neizzvani vojni stoji ob strani in da je njena predana partnerica na poti okrevanja, je vlada sporočila na Twitterju. Zunanje ministrstvo pa je ob dnevu neodvisnosti izrazilo "iskrene čestitke Ukrajini in pogumnim Ukrajincem". "Obe državi sta zavezani nadaljnji krepitvi prijateljskih vezi v korist obeh narodov. Slovenija v teh težkih časih podpira Ukrajino," so zapisali na Twitterju.

Ukrajinsko zunanje ministrstvo je objavilo zahvalo, poziv k boju za svobodo in videoposnetek, na katerem po različnih koncih sveta plapola ukrajinska modro-rumena zastava.

Biden napovedal skoraj tri milijarde dolarjev vojaške pomoči

Ameriški predsednik Joe Biden pa je napovedal skoraj tri milijarde dolarjev vojaške pomoči Kijevu. "Ponosen sem, da lahko napovem naš največji sveženj varnostne pomoči doslej, in sicer približno 2,98 milijarde dolarjev pomoči v obliki orožja in opreme, ki bo zagotovljena prek pobude za varnostno pomoč Ukrajini," je dejal Biden.

Poudaril je, da bo to Ukrajini omogočilo nakup sistemov zračne obrambe, topniških sistemov in streliva, protiletalskih sistemov brez posadke in radarjev, da se bo lahko še naprej branila pred rusko agresijo. Sredstva se lahko uporabijo za neposredne vojne stroške, vključno z nabavo zalog in orožja, in so ločena od tako imenovanega predsednikovega pooblastila za črpanje (PDA), v okviru katerega lahko Biden odredi prenos orožja in streliva ukrajinskim silam iz obstoječih vojaških zalog ZDA.

V okviru PDA-ja je Pentagon v petek Ukrajini namenil opremo v vrednosti 775 milijonov dolarjev, ki je vključevala rakete, topniško in protioklepno orožje in strelivo ter vozila za odstranjevanje min.

Biden je medtem pozdravil tudi srdit upor Ukrajine proti ruski invaziji. "Šest mesecev neusmiljenih napadov je le okrepilo ponos Ukrajincev nase, na svojo državo in 31 let neodvisnosti," je še dodal.

Johnson: Ukrajina bo dobila to vojno

Britanski premier Boris Johnson pa je nenapovedano pripotoval v Kijev, kjer se je srečal z Zelenskim. Ukrajini je obljubil novo vojaško pomoč, vredno 64 milijonov evrov, ki bo vključevala 2000 brezpilotnikov in streliva, kar naj bi ukrajinski vojni omogočilo, da bo lahko bolje sledila ruskim ciljem in jih ciljala, je dejal Johnson. "Združeno kraljestvo bo še naprej stalo ob strani našim ukrajinskim prijateljem. Verjamem, da Ukrajina lahko in da bo dobila to vojno," je še dodal.

Pol leta od začetka ruske invazije

Ruski predsednik Vladimir Putin je 24. februarja napovedal "posebno vojaško operacijo" za "demilitarizacijo in denacifikacijo" Ukrajine. Po petih tednih vojne je Rusija opustila obleganje Kijeva in svoje sile premestila na vzhod države. Ruska vojska in proruski separatisti zdaj nadzirajo celotno pokrajino Lugansk in postopoma napredujejo v pokrajini Doneck.

Ukrajina je od ruske priključitve Krima leta 2014 izgubila nadzor nad približno 22 odstotki svojega ozemlja, kažejo izračuni Reutersa. Izgubila je del svoje obale ob Črnem morju, gospodarstvo države je ohromljeno, nekatera mesta, kot je Mariupolj, so uničena do nerazpoznavnosti. Ukrajinski premier Denis Šmigalj meni, da bo obnova po vojni stala 750 milijard dolarjev.

Ubitih najmanj 5587 civilistov

Vojna je zahtevala tudi številne človeške žrtve. Ubitih je bilo 5587 civilistov in še dodatno 7890 ranjenih, kažejo uradni podatki Visokega komisariata Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) iz 22. avgusta. Pri tem poudarjajo, da je resnično število najverjetneje še precej višje. Ukrajina ob tem Rusijo obtožuje vojnih zločinov, kot so poboji civilistov, med drugim v krajih Irpinj in Buča.

Rusija kljub številnim zrušenjem civilnih objektov še naprej trdi, da ne cilja na civilne tarče. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je danes sporočil, da se je napredovanje ruske vojska upočasnilo, da bi se izognili civilnim žrtvam.

"Med posebno vojaško operacijo strogo upoštevamo norme o človekovih pravicah. Napadi se z zelo natančnim orožjem izvajajo na ukrajinske vojaške objekte - na poveljniške centre, letališča, skladišča, obrambno utrjena območja in vojaške proizvodne objekte," je dejal Šojgu.

Poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Valerij Zalužni je prav tako 22. avgusta dejal, da je bilo v vojni ubitih skoraj 9000 ukrajinskih vojakov, kar je prva številka smrtnih žrtev ukrajinskega vojaškega vrha. Rusija ni sporočila, koliko njenih vojakov je bilo ubitih. ZDA predvidevajo, da okoli 15.000.

Zaradi spopadov je bila tretjina prebivalcev v 42-milijonski Ukrajini prisiljena zapustiti domove. Med njimi se jih je 6,6 milijona zateklo v Evropo, največ jih je na Poljskem, v Rusiji in Nemčiji, kažejo podatki agencije ZN-a za begunce.

ZDA in EU ukrepajo s sankcijami in orožjem

Zahodni svet se je odzval na rusko agresijo in sprejel sankcije, usmerjene proti posameznikom, bankam in podjetjem v državni lasti. Te pa doslej niso imele takšnega vpliva, kakršnega si je Zahod želel.

Rusiji so se prihodki od prodaje energentov okrepili. Evro je začel izgubljati vrednost, rubelj pa se spet krepi. Ruska centralna banka napoveduje, da se bo 1,8 bilijona dolarjev vredno gospodarstvo leta 2022 skrčilo za od 4 do 6 odstotkov, kar je manj od 8- do 10-odstotnega krčenja, ki ga je napovedala aprila.

Zahodne države Ukrajini dobavljajo velike količine orožja. ZDA so Ukrajini priskrbele za 9,1 milijarde dolarjev (9,14 milijarde evrov) orožja, sledi Združeno kraljestvo z 2,3 milijarde funtov (2,73 milijarde evrov) ter Evropska unija z 2,5 milijarde evrov orožja oziroma "varnostne pomoči".

Prehranska in energetska kriza

Vojna v Ukrajini je spremenila tudi prehransko in energetsko varnost po svetu. Vojna in sankcije so cene gnojil, pšenice, kovin in energentov pognale v nebo, kar je prispevalo k prehrambni krizi in inflaciji po svetu.

Rusija je sicer drugi največji svetovni izvoznik nafte za Savdsko Arabijo in največji svetovni izvoznik zemeljskega plina, pšenice, dušikovih gnojil in paladija. Tudi Ukrajina je med največjimi izvozniki žita. V začetku avgusta je znova stekel izvoz ukrajinskega žita iz pristanišč ob Črnem morju.

Evropske države si medtem prizadevajo zmanjšati odvisnost od ruskega plina in napovedujejo številne omejitvene ukrepe glede porabe za to zimo. Rusija je sicer znova prekinila dotok plina po plinovodu Severni tok 1 v Nemčijo, zaradi česar so cene znova narasla. Popolna prekinitev dobave plina bi območje z evrom pahnilo v recesijo, svari Goldman Sachs.