Tudi skoraj dve desetletji po koncu vojne v BiH-u so odnosi s sosednjo Srbijo še vedno napeti in polni grenkih spominov, ki jih vedno znova obujajo nacionalistični politiki s svojimi izjavami. Ena takih se je znova zgodila Nikoliću, nekoč zagovorniku "velike Srbije", ki je pred letom dni postal predsednik Srbije.

Nikolić je haaško sodišče, ki je zadolženo za sojenje vojnim zločincem na območju nekdanje Jugoslavije, v sredo obtožil pristranskosti in nastrojenosti proti Srbom. A to ni bila edina njegova sporna izjava ta teden, saj je ob obisku predsednika Republike srbske Milorada Dodika v Beogradu dejal, da sta se srečala voditelja dveh srbskih držav.

V skladu z Daytonskim sporazumom, s katerim se je leta 1995 končala morija v BiH-u, je država razdeljena na Republiko srbsko in Federacijo BiH.

Dosedanji poskusi, da bi več moči pridobile osrednje oblasti v Sarajevu, so se izjalovili, predvsem zaradi Banjaluke, ki nasprotuje prenosu oblasti, s tem pa zmanjšanju avtonomije srbske entitet. Prav neuspeli poskusi poenotenja oblasti v BiH-u so ena glavnih ovir v približevanju države Evropski uniji.

Predsedstvo BiH-a sestavljajo trije člani, iz vsakega naroda po eden, ki bi morali 23. aprila prvič do zdaj skupaj obiskati srbsko prestolnico.

Izetbegović se bo osebno pogovoril z Nikolićem
"Zadnje izjave Tomislava Nikolića predstavljajo klasično vmešavanje v notranje zadeve BiH-a, saj pozivajo k razpadu države," je dejal hrvaški član predsedstva Komšić in dodal, da se mu zaradi tega zdi obisk v Beogradu nesmiseln.

Muslimanski član predsedstva BiH-a Bakir Izetbegović namerava ubrati drugačen pristop in je napovedal, da bo odšel v Beograd, kjer bo Nikoliću osebno razložil posebnosti ustavnega okvira BiH-a in ga opozoril na posledice njegove retorike.

"Laži vodijo do nasilja in nasilje vodi do konflikta in Srbi se morajo zavedati, kaj so pridobili in kaj izgubili s tako retoriko," je dejal Izetbegović.

Po njegovem mnenju skuša Nikolić zasejati strahove in bojazni glede stabilnosti BiH-a v času, ko se Srbija pogaja o občutljivem vprašanju statusa srbske manjšine na severu Kosova in je v ponedeljek zavrnila dogovor s Prištino.

Nikočić je s spornimi izjavami začel že takoj po lanski izvolitvi za predsednika Srbije, ko je naprimer zanikal, da bi šlo pri pokolu nekaj tisoč muslimanskih mož in fantov v Srebrenici za genocid.