Uradni izidi nemških parlamentarnih volitev so potrdili, da so zmagovalci konservativna koalicija krščanskih demokratov (CDU) in Krščansko-socialne unije (CSU), ki je zbrala 41,5 odstotka glasov, a kljub prepričljivi zmagi jim je le malo zmanjkalo do absolutne večine, zato bodo morali poiskati koalicijskega partnerja.

Dozdajšnji koalicijski partnerji konservativcev, liberalni svobodni demokrati (FDP), niso prestopili petodstotnega parlamentarnega praga, zato bo morala Merklova sestaviti novo vladno koalicijo.

Na današnji novinarski konferenci je Merklova dejala, da bo počakala do konca tedna in nato preučila predloge za oblikovanje koalicije. Kanclerka je že stopila v stik s predsednikom socialdemokratov (SPD) Sigmarjem Gabrielom. SPD se bo po njenih besedah šele proti koncu tedna odločal, kako naprej.

Merklova, ki bo na kanclerskem položaju sedela že tretji mandat, je na vprašanje, ali bo stopila v stik tudi z Zelenimi, ki so kot četrtouvrščena stranka osvojili 8,4 odstotka glasov, le kratko dejala, da drugi stiki niso izključeni.

Politična razhajanja med konservativci in Zelenimi so sicer precejšnja, zato se zdi verjetnejša koalicija s socialdemokrati, s katerimi je bila Merklova že v koaliciji med letoma 2005 in 2009, a tudi tukaj se obetajo težka pogajanja.

Sodelovanje SPD-ja ni že vnaprej odločeno
Socialdemokrati so se na ponudbo Merklove odzvali previdno. Njihov predsednik Sigmar Gabriel je dejal, da oblikovanje velike koalicije "ni že vnaprej odločeno ali avtomatsko".

"SPD se ne postavlja v vrsto, da bi postal naslednja stranka, ki bi jo uničilo sodelovanje v koaliciji z Merklovo," je novinarjem v Berlinu dejal Gabriel. Preden se pogajanja sploh lahko začnejo, mora Merklova po njegovih besedah "povedati, kaj hoče za Nemčijo in kakšno politiko hoče voditi".

SPD je bil pred volitvami kritičen do varčevalne politike Merklove in ji je očital, da bi morala Nemčija pokazati več solidarnosti s partnerji v Evropski uniji, ki so v težavah.

Kanclerski kandidat socialdemokratov Peer Steinbrück, ki je v veliki koaliciji z Merklovo vodil finančno ministrstvo, je pred volitvami dejal, da v taki vladi ne bi več sodeloval.

Merklova je zavrnila možnost manjšinske vlade, saj po njenih besedah Nemčija potrebuje stabilno vlado. S pogajanji ne bo hitela, saj želi, da bi bila ta temeljita. Po letu 1990 je po volitvah v Nemčiji v povprečju minilo 39 dni do oblikovanja vlade.

Brez sprememb politike do evra
Sodeč po izjavah Merklove, sprememb v nemški politiki, povezanih z evrom, ni pričakovati. "Volilni izid kaže, da so volivci dali jasen mandat, da je treba biti odgovoren pri uresničevanju interesov Nemčije v Evropi in svetu, pa tudi jasen mandat za enotno Evropo," je dejala.

"Smer evropske politike se ne bo spremenila," je zatrdila in dodala, da se mora Evropa naučiti, da se bo svetu predstavljala na enoten način.

Kot je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Berlina Boštjan Anžin, je Merklova na soočenju po volitvah ob vprašanju, zakaj v kampanji ni jasneje povedala, da bo Grčija potrebovala nov sveženj pomoči, nepričakovano govorila tudi o Sloveniji.

"Ne smemo dopustiti, da bi reformni pritisk predčasno popustil. Tako imamo zdaj v Sloveniji razprave o vprašanjih, povezanih z bankami in reformami. Tudi v Nemčiji smo z Agendo 2010 pod vodstvom mojega predhodnika Gerharda Schröderja izvedli številne reforme, ki so bile za marsikoga zelo težke. Tudi pri nas je upokojevanje s 67 leti priljubljeno tako kot v drugih evropskih državah," je dejala Merklova.

Morda je to napoved, da popuščanja v tretjem mandatu Merklove ne bo, a analitiki ocenjujejo, da ne glede na to, kakšno koalicijo bo ta sestavila, večjih sprememb v nemški politiki ne bo zaznati. Po njihovem mnenju bi malce prijaznejši pristop lahko ubrali le do evropske dolžniške krize.

Volilna udeležba na tokratnih volitvah je bila 71,5-odstotna. V nasprotju s pričakovanji je bila boljša kot na zadnjih volitvah, ko je bila 70,8-odstotna.