Rojen v sudanski vasici leta 1944, se je leta 1960 pridružil sudanski vojski in hitro napredoval po činih, leta 1973 se je pridružil tudi egiptovski vojski v boju proti Izraelu. O vojskovanju si je nabral tudi teoretično znanje, saj je študiral na vojaški akademiji v Kairu in Kartumu.

Spopadi med severom in jugom
Kot polkovnik v sudanski vojski je leta 1989 vodil skupino vojaških uradnikov, ki je izvedla krvavi vojaški udar in s položaja vrgla takratnega premierja Sadika Al Mahdija. Pod njegovim vodstvom je nova vojaška vlada ukinila vse politične stranke in uvedla strogo islamsko šeriatsko pravo, kar je še bolj odtujilo krščanski jug države, ki je bil v državljanski vojni s severnim muslimanskim delom.

Državljanska vojna med severno in južno polovico države je trajala več kot 19 let in od spopadov med severnimi arabskimi plemeni in domorodnimi afriškimi plemeni na jugu prešla v oborožen boj med Baširjevo vlado in sudansko Ljudsko osvobodilno vojsko. Njene posledice: okoli dva milijona prebivalcev z juga je bilo izgnanih, trpeli so lakoto in živeli brez osnovne izobrazbe in zdravstvene oskrbe.

Vse glavne funkcije v njegovih rokah
Najprej je Al Bašir vladal kot predsedujoči 15-članskemu revolucionarnemu poveljniškemu svetu, kar pomeni, da so bili v njegovih rokah stolčki vodje države, premierja, poveljnika oboroženih sil in ministra za obrambo. Svet so leta 1993 razpustili in napovedali vrnitev civilne oblasti, general Al Bašir pa je bil medtem že imenovan za predsednika. Na predsedniških volitvah leta 1996, ki so potekale ob bojkotu večine opozicijskih voditeljev, je dobil več kot 75 odstotkov glasov. V državi je prepovedal različna združenja in neodvisne časopise, v zapore pa po svoji volji tlačil oficirje, novinarje in politične osebnosti, ki so prišle z njim navzkriž.

Kljub kršenju pravic in zatiranju je Sudan imel gospodarsko rast. Za to se lahko zahvali nahajališčem nafte, z njim so trgovala predvsem ruska in kitajska podjetja.

Nekdanji zaveznik postal sovražnik
Tri leta pozneje se je Al Bašir zapletel v spopad za oblast z zaveznikom iz vrst islamistov, Hasanom Al Turabijem (znan je po tem, da je na njegovo povabilo Osama bin Laden za nekaj let dobil začasno bivališče v Sudanu), ki je na mestu predsednika parlamenta skušal uvesti spremembe ustave, s katerimi bi omejili moč parlamenta in okrepili položaj premierja, ki bi bil odgovoren parlamentu. Razmere so se zaostrile in nekdanje prijateljstvo se je tako skrhalo, da je Al Bašir razglasil izredne razmere, nad parlament poslal tanke in odstavil človeka, s katerim sta bila od začetka 90. let tako rekoč neločljivo povezan par na sudanski politični sceni. Na predsedniških volitvah čez leto dni je ob vnovičnem bojkotu večjega dela opozicije Al Bašir suvereno zmagal z več kot 85 odstotki glasov.

Darfur - ena navečjih humanitarnih kriz
Leta 2005 je Al Bašir le popustil pod vse večjim pritiskom mednarodne skupnosti in sprejel mirovni dogovor, ki je južnemu delu prinesel avtonomijo in delež pri prihodkih od naftnega bogastva. Komaj se je končala vojna med severom in jugom, že so se na zahodu države razplamteli novi spopadi in do danes prerasli v razsežnosti genocida. Boj za ozemlje in vodne vire v pokrajini Darfur med nearabskimi prebivalci na eni strani in vladnimi silami ob znatni podpori zloglasnih arabskih milic džandžavid je po podatkih ZN-a v zadnjih petih letih zahteval okoli 300.000 žrtev, medtem ko je moralo več kot dva milijona ljudi zapustiti svoje domove.

Se bo z obtožnico kaj premaknilo?
Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je julija letos Al Baširja obtožilo odgovornosti za genocid in zločine proti človeštvu ter proti njemu vložilo obtožnico za poboje, deportacije in posilstva, s čimer je postal prvi predsednik kakšne države, ki ga je ICC obtožil še na funkciji voditelja. Čeprav so človekoljubne organizacije izrazile zadovoljstvo z obtožnico proti sudanskemu predsedniku, pa odločitev sodišča v Haagu postavlja v neprijeten položaj mednarodno skupnost, ki se s sudansko vlado že nekaj časa bolj ali manj neuspešno pogaja o napotitvi mirovnih sil v Darfur, da bi preprečili eno največjih humanitarnih kriz današnjega časa. Revija Parade je Baširja v letih od 2005 do 2007 uvrstila na sam vrh najhujših svetovnih diktatorjev, lani pa je na tej lestvici zasedel drugo mesto, za severnokorejskim voditeljem Kim Džong Ilom.

Čeprav je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) 4. marca Baširja obtožilo za zločine proti človečnosti (umore, iztrebljenje, izgon, mučenje in posilstvo) in vojne zločine (plenjenje in izvajanje napadov, namenoma uperjenim proti civilistom), se mu ne bo treba braniti pred obtožbami o genocidu. Nalog bo sodišče poslalo sudanski vladi, ki pa sodišča ne priznava, zato je malo verjetno, da bo Baširja izročila.

G. V./A. P.