Assange je že skoraj štiri leta ujet na ekvadorskem veleposlaništvu. Foto: EPA
Assange je že skoraj štiri leta ujet na ekvadorskem veleposlaništvu. Foto: EPA

Assange je napovedal, da bo v petek zapustil ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, če bi ZN zavrnil njegov primer, v nasprotnem primeru pa pričakuje vrnitev potnega lista.

"Če bodo Združeni narodi jutri sporočili, da sem izgubil proti Veliki Britaniji in Švedski, bom opoldne prišel z veleposlaništva in privolil v aretacijo, saj ne bo več nobene prave možnosti za pritožbo," je sporočil Assange.

"Toda če bom zmagal in če bo ugotovljeno, da so vpletene strani ravnale nezakonito, pričakujem, da mi bodo takoj vrnili potni list in da me ne bodo več poskušali aretirati," je še dodal v izjavi za javnost.

Na veleposlaništvo Ekvadorja se je Assange zatekel junija leta 2012, s čimer se je izognil izročitvi Švedski, kjer so ga želeli zaslišati v zvezi z obtožbami o spolnem napadu in posilstvu dveh žensk. 44-letni Avstralec obtožbe zanika in je prepričan, da bi ga lahko Švedska izročila ZDA, kjer bi mu lahko sodili zaradi objave zaupnih vojaških in diplomatskih dokumentov.

Čeprav je Ekvador podelil Assangeu azil, bi ga britanski policisti aretirali takoj, ko bi zapustil poslopje ekvadorskega veleposlaništva in stopil na britansko ozemlje. Tudi zdaj so sporočili, da ga bodo prijeli, če bo zapustil veleposlaništvo, saj je zanj še vedno v veljavi nalog za prijetje. "Če bo zapustil veleposlaništvo, bomo naredili vse, da ga aretiramo," je povedal tiskovni predstavnik britanske policije.

Pritožbo proti Veliki Britaniji in Švedski pri delovni skupini ZN-a za samovoljna pridržanja je Assange vložil septembra 2014. V njej je trdil, da njegovo bivanje na ekvadorskem veleposlaništvu predstavlja nezakonito priprtje. "Edina zaščita, ki jo ima, je, da ostane znotraj veleposlaništva. Pravico do azila lahko uživa samo tako, da ostaja v priporu," je pisalo v pritožbi.

Odločitev delovne skupine ZN-a sicer ne bo pravno zavezujoča, Assangeevi podporniki pa vseeno trdijo, da so njene odločitve vplivale na izpustitev znanih pripornikov, na primer mjanmarske opozicijske voditeljice Aung San Su Či in novinarja Washington Posta Jasona Rezaiana, ki je bil poldrugo leto zaprt v Iranu.