19. avgusta leta 1989 je v vasi Sopronkohida na zahodu Madžarske potekal panevropski piknik in ob simboličnem odprtju meje z Avstrijo se je na Zahod odpravilo več kot 600 ljudi, kar je bil prvi množičen prebeg Vzhodnih Nemcev po postavitvi Berlinskega zidu leta 1961.

Ob 20. obletnici zgodovinskih dogodkov so na polju, kjer je potekal piknik, pripravili slovesnost, ki sta se je udeležila tudi madžarski predsednik Laszlo Solyom in nemška kanclerka Angela Merkel.

Merklova je v govoru pohvalila Madžarsko, ker je pred 20 leti organizirala piknik, kar je bila "tvegana, a pogumna poteza".

Nekdanji nemški kancler Helmut Kohl je 4. oktobra 1990, ko sta se združili Vzhodna in Zahodna Nemčija, dejal, da je bil na Madžarskem "odstranjen prvi kamen Berlinskega zidu", čeprav so komunistični režimi v Vzhodni Evropi začeli razpadati že pred tem dogodkom na madžarskem polju.

Ko se je Budimpešta začela oddaljevati od komunistične usmeritve, se Sovjetska zveza ni odzvala in madžarsko politično vodstvo se je takrat odločilo, da bo odstranilo 246 kilometrov bodeče žice na meji z Avstrijo, deloma tudi zaradi dragega vzdrževanja. Tudi na to se Moskva ni odzvala.

Ministra s kleščami nad bodečo žico
27. junija 1989 sta madžarski zunanji minister Gyula Horn in njegov avstrijski kolega Alois Mock z veliki kleščami simbolično zarezala v bodečo žico, ki je od leta 1966 označevala mejo z Avstrijo, in postavila fizično ter ideološko mejo med Vzhodom in Zahodom. Odstranjevanje žice se je sicer začelo že 2. maja.

Medtem ko se je Madžarska odmikala od sovjetskega bloka, pa je vzhodnonemški voditelj Erich Honecker vztrajal, da bo "Berlinski zid stal še sto let". Za Vzhodne Nemce je tako najlažjo pot za pobeg pred komunizmom predstavljala Madžarska, kjer je železna zavesa, ki je ločevala Vzhod in Zahod, začela padati.

"To je sprožilo val govoric, da je do Avstrije le kratek sprehod," je povedal zgodovinar Imre Toth. Poleti leta 1989 je Madžarska ponudila zatočišče deset tisoč Vzhodnim Nemcem, ki so bili namenjeni na Zahod. V navdušenju ob padanju železne zavese je takrat že vplivna madžarska opozicija prišla na dan z zamislijo o praznovanju evropske enotnosti na madžarsko-avstrijski meji pri Sopronkohidi.

Stražarji mirno opazovali prebeg
19. avgusta so tako pripravili vseevropski piknik pod pokroviteljstvom takratnega vplivnega člana politbiroja Madžarske komunistične partije Imreja Pozsgaya ter predsednika Mednarodne panevropske unije in sina zadnjega avstro-ogrskega cesarja Otta von Habsburga. Ob tej priložnosti naj bi za nekaj ur simbolično odprli mejo med Madžarsko in Avstrijo.

"Mejo smo nameravali odpreti ob 15. uri, vendar se nismo mogli držati dnevnega reda, ker se je množica državljanov Vzhodne Nemčije ob 14.57 pognala prek meje," se spominja eden izmed organizatorjev dogodka Laszlo Magas. Madžarski mejni stražarji so "zamižali na obe očesi" in mejo znova zaprli čez tri ure.

Madžarsko-avstrijska meja je ostala zaprta manj kot mesec dni. 11. septembra jo je madžarska vlada uradno odprla, s čimer je približno 50.000 Vzhodnim Nemcem omogočila prebeg v Avstrijo. Dva meseca kasneje, 9. novembra, je padel Berlinski zid. Do takrat se je Madžarska komunistična partija kot prva v vzhodnem bloku uradno odpovedala oblasti.