Če je Vila Zala, sestavljena iz štirih luksuznih vil in bazenom, s prenočitvami po 186 evrov na noč namenjena bolj petičnim gostom, pa je Zorko z novim ekonaseljem na precej bolj ruralnem Floresu imel v mislih tudi lokalno skupnost in kako bi jim odprl nova delovna mesta.

Pri poslu mu pomaga tudi soproga, domačinka, ki jo je spoznal med enim od svojih prvih obiskov otoka. Danes imata dva otroka.

O selitvi nazaj v Slovenijo ne razmišlja, saj mu ustreza sproščeno, lagodno življenje v tropih, prestrašil ga ni niti nedavni teroristični napad v indonezijski prestolnici Džakarti. "Varneje se počutim tukaj kot na slovenskih cestah," mi odgovori.

V Indoneziji živite že 13 let - kaj vas je pripeljalo tja in zakaj ste ostali?
V Indonezijo sem odšel kot vsak drug turist, nato pa sem dobil idejo, da bi lahko kupoval ročno izdelane izdelke in jih prodajal v Sloveniji. To sem počel nekaj časa, v tistem času pa sem spoznal Ido, se zaljubil in ker se njej ni uspelo privaditi na slovenski način življenja, sem se jaz hitro na njihovega in tako živiva z družino na Baliju, kmalu pa na čudovitem Floresu.

Kaj pa zdravstveni sistem? Zahodnjaki imajo (imamo) nemalokrat kar nekaj predsodkov do zdravniške oskrbe v tropih, a vi ste nad indonezijskim zdravstvenim sistemom bolj navdušeni kot nad slovenskim, kot sem prebrala v nekem intervjuju.
Po novem ima vsak državljan v Indoneziji, ki izhaja iz revne družine, pravico do brezplačnega zdravljenja. Če imaš denar, pa lahko izbiraš na primer zdravnika, ki te operira še isti teden, oziroma bolnišnično oskrbo, ki je veliko boljša kot slovenska in je tudi takoj plačljiva, medtem ko vam v Sloveniji ta znesek odtrgajo pri plači in tako zdravstvo dejansko ni "brezplačno", kot nekateri mislijo.

Kar nekaj vas je Slovencev, ki ste v Indoneziji unovčili svojo podjetniško žilico na področju turizma in gostinstva, mar ne?
Pravzaprav ne vem, kaj drugi Slovenci počnejo na Baliju, saj nimam stika z nobenim izmed njih.

Pred časom smo se v naši rubriki Glej ga Sloven'c! pogovarjali s Sebastijanom Golobom, ki prav tako dela na Baliju v turizmu. Golob vsem zainteresiranim za naložbe na Baliju svetuje, naj vlagajo v razkošne turistične vile, ker se edino to res izplača, drugo je životarjenje. Ima prav?
To je ena od možnosti, vendar so nepremičnine na Baliju že predrage, s tem pa zaslužek kratkoročno manjši. Sam zato raje vlagam drugam, in ne na Baliju.

Na Baliju imate že vrsto let luksuzne zasebne vile. Katerih gostov je tam največ? Kako je s Slovenci, se načrtno (domoljubno solidarnostno) odločajo za vaše vile? V Gani se, denimo, skoraj vsak slovenski popotnik vsaj za kak dan ustavi pri Barbari Bizovičar v njeni Barbara's Village …
V Vili Zala prevladujejo prav slovenski gostje, saj ponujam aranžma z izleti ter jim razkažem lepote in skrite kotičke Balija. Z ženo se ukvarjava s tako imenovanim osebnim turizmom in mislim, da prav zato ljudje prihajajo k nama - in se tudi vračajo.

V Indoneziji je razkorak med revnim prebivalstvom in petičnimi gosti, ki zahajajo v luksuzna letovišča, ogromen. To lahko pogosto pripelje do napetosti. Kako je s tem na Baliju?
Indonezijski standard je približno trikrat manjši od slovenskega in mogoče desetkrat manjši od avstralskega. Ljudje oziroma podjetja, ki so vlagala denar na Baliju, so zaposlila tudi ogromno delavcev, pri katerih ni videti nobene napetosti. Domačini imajo radi turiste, saj so jim dali službe in olajšali življenje ter dali možnost napredka. Brez turistov bi bil Bali še vedno tak, kot je danes na primer Flores, kjer ljudje živijo skromno, robinzonsko, a vseeno srečno.

In vaš najnovejši projekt je prav na Floresu, otoku, ki je diametralno nasprotje turistično obleganemu Baliju. Tu je turist ponekod še vedno prava redkost, otok pa popolnoma ruralen. Ste se tudi zato odločili za drugačen tip turizma kot na Baliju in z luksuznih vil prešli na ekobungalove? Kakšna je idejna zasnova te turistične vasice?

Zelo veliko ljudi želi preživeti del počitnic daleč stran od civilizacije in turističnega vrveža, ob morju na peščeni plaži pod kokosovimi palmami, v zibanju v visečih mrežah, pitju svežega kokosovega oreha, snorkljanju med pisanimi tropskimi ribicami ... Da o nepozabnih barvitih sončnih zahodih sploh ne govorim. Veliko najinih gostov se vrača k nama na Bali in tako bodo lahko preživeli del svojih tropskih počitnic v bambusovih bungalovih tik ob morju.

Pravite, da si želite s tem projektom tudi "vračati tamkajšnji skupnosti". Kako je ta skupnost sprejela tujca, ki bo na otoku služil s kompleksom, ki je za razmere domačinov vseeno eliten? Navsezadnje nastanitev, ki je za naše razmere relativno ugodna, pri njih pomeni skoraj mesečno plačo?

Domačini so me sprejeli za svojega, saj sem se prilagodil njim. Z ženo bova naredila iz bambusa praktično šolo za otroke, katerih starši nimajo denarja, da bi jih poslali v "pravo" šolo. Tako se bodo otroci naučili veščin, ki jih potrebujejo za lažje življenje, na primer, kako uloviti več rib, posaditi zelenjavo in iz nje narediti okusno jed ... spretnosti, ki jih potrebujejo za življenje. Ker gre za večji projekt, kjer bo na začetku 50 otrok, ste vabljeni tudi drugi, ki lahko z nekaj evri na mesec pomagate otroku na daljavo in tako občutite veselje dajanja - kako osrečiti sebe in druge. Šola bo opremljena tudi z videokamerami, tako da boste lahko spremljali, kako otroci napredujejo, se njimi celo pogovarjali in mogoče jih boste vi ali pa oni tudi obiskali.

Kako močno se v resnici razlikujeta Flores in Bali? In kam bi poslali turista, ki prvič obišče Indonezijo? Slišala sem, da obstaja nevarnost, da Bali počasi zatone kot turistična veledestinacija. Pomeni to, da je čas za nove indonezijske turistične bisere?
Tako, kot je meni profesor Bogomil Ferfila svetoval, naj obiščem Bali, saj da bom od tega imel največ, tako tudi jaz svetujem drugim. Bali je zelo obiskan zaradi hinduistične vere, in ne samo zaradi lepih plaž in je že vrsto let vrhunski svetovni turistični cilj. Sam imam enako mnenje kot avstralske poslovne revije, ki pišejo, da je Flores naslednja turistična in investitorska destinacija. Investitorska priložnost zato, ker je cena zemljišča zelo ugodna, v kratkem času pa bo zelo hitro narasla, kar se že kaže. Turistično gledano, pa je Flores nedvomno vzpenjajoča se destinacija, ker gre za zapuščene otoke, ki jih krasijo prelepa riževa polja, tropske peščene plaže, eksotične ptice, kavna polja, bambusovi tropski gozdovi in mogočni delujoči vulkani, ki vabijo na treking. Lepota Floresa so tudi ljudje, ki so zelo gostoljubni, prijazni in vedno nasmejani; z vami delijo svoje izkušnje in svoj primitivni način življenja.

Po januarskih napadih Islamske države v Džakarti, pa tudi glede na to, da je bil Bali že tarča terorističnih napadov v letih 2002 in 2005, kako varnega se počutite v Indoneziji?
Povsod po svetu so dobri in manj dobri ljudje ... Poglejte, kaj se dogaja v Evropi. Po terorističnem napadu na Baliju pred 13 leti so vsi hoteli, trgovine, banke in druge ustanove uvedle novo delovno mesto: varnostnik, kjer danes dela ogromno ljudi. Sam se počutim varneje tukaj kot na slovenskih cestah.

Indonezija ni samo ena poglavitnih svetovnih turističnih ciljev, ampak tudi največja muslimanska država. Glede na to, da so z vzponom IS-ja in begunsko krizo muslimani spet deležni kar nekaj stereotipov, kako kot kleni Slovenec spremljate to in kako pravzaprav vi dojemate muslimane?
Mislim, da so begunsko krizo zanetili kristjani. Na svetu se vse vrti okrog nafte oziroma dolarja, vemo, kdo odloča o vsem in bo naredil vse, da bo vrednost dolarja visoka in da bo živel ležerno ... Moje mnenje je, da če jutri Evropa začne plačevati nafto v evrih, imamo takoj tretjo svetovno vojno. Rodil sem se v Evropi kot kristjan in se zaljubil v Indonezijko, ki je muslimanske vere. Vseeno katere vere si, bodi dober do drugih in oni bodo dobri do tebe.

Rekli ste, da bi se v Slovenijo vrnili samo na počitnice. Kadar se vrnete v domovino, kako doživljate Slovenijo danes? Kako spremljate razvoj, dogajanje v državi z distanco?
Spremljam samo toliko, kolikor mi povedo moji gostje ... Škoda, da država ne združi 30 pametnih ljudi z različnih področij, ki bi znali popeljati Slovenijo na boljšo pot; pot, kjer bi vsi radi hodili v službo in se vračali domov veseli in z nasmehom. Sanje, ki se ne bodo nikoli zgodile, saj je v interesu države narediti pridnega in poslušnega Janeza, ki bo trdo delal in plačeval davke za to državo ... Kdo pa sploh država je? Kdo so tisti ljudje, ki odločajo o vsem?

INDONEZIJA NA KRATKO: