Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.

Hinko Smrekar je bil iskriv slikar, grafik in karikaturist, sopotnik velikanov slovenske literature in likovne umetnosti med obema vojnama.

Italijanski okupatorji so leta 1942 Hinka Henrika Smrekarja, enega naših najpomembnejših likovnih ustvarjalcev prve polovice 20. stoletja, odpeljali na strelišče z avtomobilom, ki so ga imenovali »zeleni henrik«. Svoboda je bila osnovni temelj njegovega življenja in ustvarjanja, kot je sam zapisal, se ni dal »niti od pendrekov in bajonetov prisiliti, da ne bi gledal in mislil z lastno glavo.« Umetniško je komentiral domače in svetovno dogajanje in v znamenitem ciklusu Zrcalo sveta vizionarsko napovedal katastrofične razsežnosti 2. svetovne vojne. V dokumentarno igranem filmu umetnika upodablja igralec Marko Plantan, raziskovalko, ki s pomočjo različnih strokovnjakov gledalca vodi po postojankah Smrekarjevega življenja, pa študentka AGRFT Tina Resman. Poleg njegovih najbolj znanih del, ciklusov Zrcalo sveta in Sedem naglavnih grehov, Maškarade slovenskih likovnih umetnikov in Slovenskih literatov ali karikatur njegovih sodobnikov in risb s fantastično tematiko, je v filmu prikazana še vrsta drugih del, med njimi upodobitve Ivana Cankarja, s katerim ga je vezalo tesno prijateljstvo. Ob tem se razkrivajo različne plati njegove osebnosti, ki so ga zaznamovale posledice vojne in psihična bolezen. Svoji značilni razpoloženji je sam prepoznaval v stanjih »vasezaprtosti« in »norčijah bedastega Avgusta«, ki ima edino nalogo, da zabava občinstvo. Umetnikova podoba po svoje oživi tudi v interpretaciji njegovih kritičnih zapisov o obstoječem družbeno političnem dogajanju in intimnejših poetičnih izpovedih.
Scenarij Cvetka Bevc, režija Primož Meško, direktor fotografije Aleš Živec.

Stoletje stara zgodba avtroogrskega mornariškega častnika, Ljubljančana Ivana Skuška in njegove žene, Japonke Tsuneko Kondo Kavase, spominja na opero Madama Butterfly.

Spoznala sta se med prvo svetovno vojno v Pekingu, kjer je bil Ivan Skušek konfiniran, potem, ko so njegovo ladjo, najuglednejšo cesarsko-kraljevo vojaško križarko »Cesarica Elizabeta«, med plovbo na Japonsko morali ob izbruhu prve svetovne vojne potopiti ob kitajski obali. Vojaško posadko so Japonci odpeljali v internacijo na Japonsko, oficirje pa so zadržali na Kitajskem. Mlada, lepa Japonka Tsuneko je imela v diplomatski četrti v Pekingu svojo vrtnarijo in cvetličarno. Zaljubila sta se in poročila.
Leta 1920 se je Ivan Skušek z ženo Tsuneko in njenima otrokoma po sedmih letih vrnil domov v Ljubljano. S seboj je pripeljal tudi zelo obsežno in dragoceno zbirko kitajskih starin in umetnin iz časa zadnje dinastije kitajskih cesarjev. Z oporoko je po smrti zbirko zapustil slovenskemu narodu. Danes jo hrani Slovenski etnografski muzej.
Scenaristka in režiserka dokumentarnega filma »Nebesni zmaj« Alma Lapajne je ustvarila avtorski projekt, ki na izjemno pretanjen način odpira mnoge razsežnosti zanimive zgodbe o Ivanu Skušku in Tsuneko Kondo Kavase (pozneje Mariji Skušek), ki se je nekateri še spomnijo, saj je v Ljubljani preživela več kot štiri desetletja.

Tretja epizoda v seriji filmov o zdravnici in veterinarju

Zdravnica Emma Colin se je po začetnem obdobju opravljanja prakse v majhni zdravstveni kliniki na francoskem podeželju že prilagodila ruralnemu načinu življenja. Hišo in ordinacijo si deli z veterinarjem in prijateljem Pierrom Jossetom. Skupaj pomagata ljudem in živalim v stiski, tudi v času koronavirusne epidemije. Domačini in njihove živali trpijo za nepojasnjenimi obolenji, ki se najpogostejše v bližini jezera Crucignac. Emma in Pierre skupaj raziskujeta vzrok obolenj. Istočasno Emma brska po družinski preteklosti, ki jo pripelje do nepričakovanih odkritij.

Izvirni naslov: LA DOC ET LE VÉTO 3 / Režija: Thierry Binisti / Scenarij: Sylviane Corgiat, Alysse Hallali & Bruno Lecigne Igrajo: Michel Cymes, Dounia Coesens / Igrajo: Margherita Mazzucco, Luigi Lo Cascio, Andrea Bruschi, Andrea Carpenzano, Paolo Briguglia, Carlotta Natoli, Mattia Napoli, Paola Tiziana Cruciani, Valentino Campitelli, Giulia Testa, Flaminia Mancin, Luigi Vestuto

Predstava Ciganka je zasnovana na principu sodelovanja med različnimi izvajalci iz različnih okolij, ki se poleg umetniške zvrsti svojega izvajanja razlikujejo še po narodni in etnični pripadnosti ter po tem iz katere države in okolja prihajajo. Tako na odru med predstavo in množico sodelujočih srečamo Rome in ne-Rome, ljudi iz Slovenije, Srbije, Rusije, Ukrajine... Srečamo, plesalce, igralce, glasbenike…CIGANKA je zgodba, posvečena ciganski duši, ki se nam skozi predstavo razkriva v prepletanju plesa, glasbe in poezije.
Producent Igor Misdaris, scenarij in režija Urška Bradaškja, koreografija Rymma Ruminska. Solisti: Rymma Ruminska, Tatjana Merkulova, Laura Ivančič, Tania Zahorodnia. Plesne skupine Gipsy Soul, Romano Jilo, Balerima. Glasbene skupine: Šukar, Bojan Ristić Brass band, Orkester Pivo in čevapi, igralci gledališča Talia.

Tokratna Avtomobilnost je temačna, posneta ponoči. Glavna tema je namreč vidljivost. Po modni pisti so se torej sprehodili modeli v oblačilih oblikovalcev Naravoslovno tehniške fakultete, posebnost njihovih kreacij pa je dejstvo, da so tako kul kot tudi vidna že od daleč.
Na odprtju novega prodajnega salona kitajske družbe Dongfeng v Sloveniji smo kitajskega menedžerja vprašali, kako realne so možnosti za odprtje nove avtomobilske tovarne v Sloveniji. Planet Auto pa je hkrati dobil licenco za popravilo baterij proizvajalca CATL. Kaj to pomeni v praksi za slovenske voznike?
Pika na i je pogovor z Audijevim inženirjem, ki je zaslužen, da je novi S5 eden najbolj ubogljivih avtomobilov ta hip.

Tokrat se v oddaji Svetovno ne selimo daleč – le v sosednjo Hrvaško, kjer so nedavno odkrili zanimivo grško-ilirsko čelado iz 5. stoletja pred našim štetjem. Kaj ta razkriva o ljudstvu, ki je vzhodno obalo Jadranskega morja naseljevalo v železni dobi, in kako so tovrstne najdbe povezane s podobnimi v Sloveniji, ki so pomembne za vso evropsko arheologijo železne dobe?

Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda.

3. del:
Življenje in trajna zapuščina Walta Disneyja se nadaljujeta. Snemal je filme, kot sta Pepelka in Mary Poppins, in uresničeval svoj sanjski projekt Disneyland.
Z začetkom druge svetovne vojne je financiranje celovečernih filmov presahnilo, studiu je trda predla. Leta 1942 je v kino prišel Bambi, vendar so bile kritike mešane in film ni povrnil stroškov nastanka. Podjetje se je spopadalo z goro dolgov. Kmalu je v Hollywood pljusknil val sindikalnega gibanja in šefi studiev so bili odločeni, da se bodo uprli. Skupaj z ducatom drugih hollywoodskih direktorjev in zvezdnikov je Walt Disney leta 1947 pričal pred Odborom za neameriške dejavnosti predstavniškega doma kot ena od "prijateljskih prič". V drugi polovici štiridesetih let prejšnjega stoletja je Disney odpotoval v Anglijo, kjer je predstavil serijo igranih filmov, nato pa je obiskal Aljasko, kjer je posnel z oskarjem nagrajeni dokumentarni film o naravi Otok tjulnjev (1948). Studio je začel produkcijo Pepelke, vendar se je Disney, ki se je bližal 50. letu, fizično izčrpaval. Pepelka, premierno prikazana leta 1950, je postala uspešnica, toda Walt Disney se je bolj ukvarjal z neko drugo obsedenostjo: v studiu, nato pa še na svojem dvorišču v Holmby Hillsu, si je postavil maketo železnice. Projekt je uvedel njegovo najbolj divjo in drzno zamisel: Disneyland, živi film in tridimenzionalni domišljijski svet pustolovščin. Za financiranje Disneylanda je izkoristil prodor televizije in sklenil dogovor za snemanje tedenske televizijske serije z mrežo ABC, ki je zagotovila večino od petih milijonov dolarjev, potrebnih za gradnjo parka.

WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt

Avtor serije James Graham se opira na resnične dogodke, ki so se zgodili v mestu Ashfield, v rudarskem okrožju Nottinghamshire, kjer je tudi odraščal. Gre za dva umora, ki sta pretresla skupnost. Najprej upokojenega rudarja Garyja na cesti ustrelijo z lokom, drugi moški je umorjen na svojem domu.
Boleči in nikoli pozabljeni dogodki iz preteklosti vzniknejo na površje, ugibanja in napetosti pa v skupnost vnesejo nemir. Umora preiskuje vodja lokalne policije Ian St Clair, iz Londona pa pošljejo Kevina Salisburyja, ki je v preteklosti že posredoval v Ashfieldu. Leta 1984, ko se je Velika Britanija spopadala s hudo krizo, stavkami in nemiri, je bil Gary aretiran, a so bile po zaslugi Salisburyja obtožbe zavrnjene. Bo St Clair uspel najti povezavo med obema umoroma in razkrinkati storilca?

ep. 1:
Gary in Julie Jackson sta povabljena na poroko Sarah Vincent in Neela Fisherja,
kjer srečata tudi inšpektorja Iana St. Clairja z ženo in mnoge vaščane. Gary se z njimi ne razume dobro, ker je v 80. letih bil na strani stavkajočih rudarjev v vasi, kjer so vsi drugi bili stavkokazi, tudi mož Juliejine sestre Cathy, s katerim se ne razumeta dobro. Zaradi tega se na poroki spreta Dean in Gary. Dva dni pozneje sosed na ulici odkrije Garyjevo truplo, nekdo ga je ubil z lokom in puščico.

SHERWOOD / Velika Britanija / 2022
V glavnih vlogah: David Morrissey, Joanne Froggatt, Lesley Manville, Robert Glenister, Adeel Akhtar, Lorraine Ashbourne, Kevin Doyle
Scenarij: James Graham
Režija: Lewis Arnold

V tokratni oddaji: Jet Black Diamonds, Leyre, Žena, Tao Hergouth, Jernej Šavel.
33/45 je tedenska glasbena oddaja o ustvarjalcih različnih glasbenih zvrsti, kreativnih procesih in zaodrju. Oddaja sledi dogodkom na sceni, jih napoveduje in gosti glasbenike. Predstavljen bo tudi spot tedna, ki ga gledalci izberejo na spletu. Vsako soboto zvečer na 2. programu TV Slovenija. Voditeljica: Leila Aleksandra Jelić.

Popeljali vas bomo skozi zakulisje in prvi samostojni koncert izjemno uspešne mlade slovenske skupine Joker Out v Areni Stožice.