mič.

Bister mladenič je šele letos nehal greti srednješolske klopi Gimnazije Bežigrad, pa vendar se lahko pohvali z bogato zbirko priznanj za svoje znanje naravoslovja - je večkratni državni prvak iz astronomije, fizike, elektronike in kemije.

Letos je Slovenijo zastopal tudi na dveh mednarodnih olimpijadah - na fizikalni in na astronomsko-astrofizikalni, domov pa se je vrnil z bronasto medaljo in pohvalo.

Ta mesec je postal študent univerzitetnega programa fizika na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, a pravi, da na prvi pogled sploh ni fizik, "ampak vse mogoče". Prepričan pa je, da je fizika esencialna za razumevanje katere koli veje naravoslovja, ker je s svojimi zakoni podlaga za vse, zato se mu zdi, da je za začetek študija "najboljša oziroma najbolj univerzalna izbira". A opozarja: "Če se bo to stanje v Sloveniji nadaljevalo, bomo na koncu tako in tako vsi okopavali krompir in koruzo."

"Slovenija je bila izbrana za organizatorico Mednarodne fizikalne olimpijade 2014, vendar država za to ni hotela nameniti tistih 700.000 evrov, ker v naši politiki za to tekmovanje še nihče ni slišal. IPhO 2014 bo tako zdaj namesto nas gostil Kazahstan," doda kot zanimivost.

Celoten pogovor z mladim slovenskim talentom za naravoslovje si preberite spodaj!

Letos ste se udeležili fizikalne olimpijade na Danskem in astronomsko-astrofizikalne olimpijade v Grčiji, osvojili ste bron in pohvalo. Na kratko, kako so taka tekmovanja sploh videti? Koliko dni ste tam, koliko časa traja reševanje testa oziroma nalog, kdaj so potem znani rezultati?
Te olimpijade so kot nekakšno svetovno prvenstvo za vsako posamezno področje naravoslovja. Gre za zelo pomembna tekmovanja, kot so v svetu športa recimo olimpijske igre ali pa na primer EuroBasket, ki smo ga letos organizirali v Sloveniji.

Pri predmetu fizika je letos sodelovalo nekaj več kot 80 držav z vsega sveta, v vsaki ekipi pet tekmovalcev in mentorji, na astronomiji pa jih je bilo okoli 40. Vse skupaj je trajalo 10 oziroma osem dni. V splošnem je to videti tako, da je na začetku slavnostno odprtje, v naslednjih dneh pa se rešujejo naloge. Pri fiziki to pomeni pet ur teorije in čez dva dni še pet ur eksperimentalnega dela, pri astronomiji pa so kar štirje testi. Vmes smo tekmovalci popolnoma ločeni od naših mentorjev, vsak dan pa imamo organizirane kakšne izlete, ekskurzije, dejavnosti ...

Na koncu so nato na slavnostni podelitvi razglašeni rezultati in podeljene medalje, ki imajo predvsem v tujini zelo veliko vrednost. Odprte so ti tako rekoč vse univerze, nekateri uspešni tekmovalci pa od svojih držav dobijo celo denarne nagrade.

Ali se tekmovalci na olimpijado uvrstijo prek državnih tekmovanj ali vas prijavijo profesorji, se prijavite sami ali kako drugače? Kako so sestavili ekipo, ki je zastopala Slovenijo?
Izbiro ekipe za obe olimpijadi pri nas vodi DMFA (Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije), recept pa je isti. Treba je priti na državno tekmovanje, nato biti tam okvirno v prvi deseterici, ki je potem povabljena na izbirno tekmovanje, kjer se izbere pet- oziroma štiričlanska ekipa. Zanimiv podatek: za uvrstitev v indijsko astronomsko ekipo je na izbirnem tekmovanju sodelovalo kar 50.000 dijakov v primerjavi z osmimi pri nas, tako da konkurenca na olimpijadi je vsekakor zelo huda.

Kako ste doživeli Dansko in Grčijo?
Kratka primerjava Danske in Grčije: iz germanske preciznosti in urejenosti ter prijetnih 20 stopinj sem 10 dni pozneje padel v popoln sredozemski kaos, kjer pojma organizacija in čas ne obstajata, temperatura pa je bila okoli 35 stopinj. Je bila pa v Grčiji precej boljša in konkretnejša hrana.

Nobelovo nagrado za fiziko sta letos prejela Britanec Peter Higgs in Belgijec Francois Englert za odkritja na področju raziskav Higgsovega bozona oziroma "božjega delca". Kakšen pomen pa vi pripisujete temu odkritju?
Odkritje Higgsovega bozona je vsekakor izredno pomembno za moderno fiziko in za standardni model osnovnih delcev, ki je bil postavljen že pred več kot 40 leti, zdaj pa je očitno končno dobil še finalno eksperimentalno potrditev. Kaj več pa o tem ne morem povedati, ker so to že zelo eksotične teme, o katerih pa po domače povedano (za zdaj) še nimam pojma.

Kdaj ste se navdušili nad astronomijo oziroma astrofiziko?
Jaz sem splošni ljubitelj naravoslovja, ne samo fizike. Že od nekdaj je moj konjiček ukvarjanje z elektroniko, zelo pa me zanima tudi kemija. Sem trikratni državni prvak iz elektronike, prav tako trikratni iz kemije, dvakratni iz astronomije in še enkratni iz fizike. Na prvi pogled sploh nisem fizik, ampak vse mogoče. Kar pa se tiče astronomije, pa se z njo sploh nikoli nisem ukvarjal. Pri njej me zanima samo fizikalni del, se pravi astrofizika, ker se v njej skriva še ogromno neodkritega s področja fizike.

Ali verjamete v NLP-je?
V NLP-je ne verjamem, zagotovo pa v vesolju nismo sami, ker so njegove dimenzije popolnoma nepredstavljive, tako da zagotovo še obstajajo osončja, ki omogočajo našo obliko življenja. (Verjetno ste že slišali za tisto, da je naše Sonce zrno peska, naslednja zvezda Alfa Kentavra je zrno peska na Islandiji, zvezd pa je toliko kot vseh zrn peska na vseh plažah tega sveta.) Težava je le v tem, da se bomo z našimi "sosedi" zelo težko kdaj videli, ker razdalje do njih, kjer koli že so, ne presegajo le mej današnje tehnologije, ampak tudi naše fizike.

Kakšna pa je vaša teorija o znamenitih "žitnih krogih"?
Tiste žitne kroge so si tamkajšnji prebivalci kar sami narisali.

Pred kratkim smo poročali, da so v prsti Marsa odkrili veliko vode. Dejstvo je zanimivo tako z znanstvenega vidika kot z vidika morebitnih človeških raziskovalcev, ki bi lahko s segrevanjem prsti zlahka pridobivali tekočino. Kako pa vi vidite prihodnost raziskovanja tega planeta?
Glede na trenutno svetovno stanje bo človeštvo prej propadlo, preden bomo kdaj prišli na Mars.

Na katero vesoljsko misijo bi se sami najraje odpravili kot astronavt?
Dokler ne odkrijemo kakšnega hipersvetlobnega pogona, nimam nobene želje biti astronavt. Z današnjo tehnologijo "bluziti" po vesolju je, kot bi hoteli samo v kopalkah preplavati Atlantik.

Kakšno pa je vaše mnenje o vesoljskem turizmu oziroma izletništvu?
Vesoljsko izletništvo si lahko privoščijo tisti, ki očitno ne vedo, kaj bi s svojimi enormnimi količinami denarja. Jaz se raje peljem z balonom, lahko vsaj kaj vidim.

Kakšen nasvet imate za tiste, ki jim fizika v šoli povzroča velike težave?
Za razumevanje fizike je treba biti predvsem radoveden in imeti smisel za razumevanje narave, kar verjetno pride samo od sebe iz prvega pogoja. Če tega nimaš, potem tukaj ni pomoči. Nasvet takšnim je, naj to ubogo fiziko pač pretrpijo in se pozneje v življenju posvetijo nečemu, kar jih veseli. Težava pri številnih, ki imajo težave s fiziko, je tudi v tem, da ne vidijo prave fizike, ampak samo neke nesmiselne formule na tabli. Namesto da bi si predstavljali neki naravni pojav in ga skušali po svoje opisati, se naučijo tiste formule, ne da bi zares vedeli, kaj sploh pomenijo. In potem pravijo, da je fizika grda, kar bi pomenilo, da je narava in sploh vse, kar obstaja, vključno z nami, grdo in kar nekaj. Kvečjemu jim je grda matematika ali pa imajo popolnoma zagrenjenega profesorja (kar je za fizike zelo redko).

Bo fizika del vašega življenja tudi v prihodnosti - kot študij, poklic ali gre bolj za konjiček?
Mislim, da je fizika esencialna za razumevanje katere koli veje naravoslovja, ker je s svojimi zakoni podlaga za vse. Marsikdo misli, da se lahko kot znanstvenik "prešverca" naokoli brez fizike, ampak mu to lahko pozneje začne povzročati velike težave. Kot sem že prej omenil, sem ljubitelj vsega naravoslovja in fizika se mi za začetek svojega študija zdi najboljša oziroma najbolj univerzalna izbira. Sicer pa, če se bo to stanje v Sloveniji nadaljevalo, bomo na koncu tako in tako vsi okopavali krompir in koruzo.

Ali ste kdaj resno razmišljali o selitvi v tujino?
Za zdaj ostajam v Sloveniji, ker imam tukaj vse. V prihodnost pa ne vidim. Če bom tukaj dobil službo, ki mi bo všeč, bom ostal, sicer pa bo treba iti pogledat tudi v tujino.