u najrazličnejše ponudnike jedače in pijače.

Od njih se zahteva troje: visoko kakovost, ustvarjalnost in edinstvenost. V praksi to pomeni, da lahko Odprto kuhno, ki Pogačarjev trg zaseda od konca marca do konca oktobra, obiščete prav vsak petek, pa boste vedno našli nekaj novega po svojem okusu.

Stojnice so namreč tako raznolike, da zadovoljijo praktično vse okuse – tu so burgerji, pa tudi veganske jedi. Tu so kranjske klobase, pa tudi kariji. Druga ob drugi se gnetejo ponudniki brodetov in argentinskih zrezkov, le dva metra stran si lahko naročite sangrijo ali kozarec vina, za sladico pa vas vabijo tako tradicionalne gostilne s cesarskimi praženci in štruklji kot tudi bistroji z bolj dodelanimi pitami in tarti.

Sejalec za inovativnost
Kochavy se dobro zaveda, da je z Odprto kuhno, ki je nedavno prejela sejalca za najbolj inovativni slovenski turistični produkt zadnjih dveh let, tistega 17. maja 2013, ko so izvedli premierno izdajo, zadel v polno. Pred stojnicami se ob sončnih petkih vijejo dolge vrste, pa čeprav bi lahko iste rezance dobili v matični restavraciji le streljaj stran ob Ljubljanici. Številni zaman iščejo sedež in prosto mizo, kar je ena od pogosteje slišanih kritik Odprte kuhne, a se še kar vračajo.

Tržnica je že prvo leto postala prava uspešnica, obvezna ljubljanska znamenitost, ki privablja tako domačine kot turiste. In čeprav včasih na njej dobiš občutek, da stojiš na promenadi, kamor prideš, da vidiš in si viden, nemalokrat pa pogrešaš ambicioznost tiste premierne Odprte kuhne, na kateri so bili zbrani res skoraj vsi najboljši slovenski gostinci, je težko zanikati, da gre nedvomno za izjemno uspešen projekt, iz katerega so letos izpeljali še bolj oblegani Pivo & Burger fest, za prihodnje leto pa načrtujejo še nova presenečenja.

Nedavno je Odprta kuhna prejela nagrado sejalec. Težko spregledam ironijo, da je najbolj inovativni slovenski turistični produkt zadnjih dveh let "zakrivil" Izraelec ... Kako vi gledate na to?
Zelo smo počaščeni, da je komisija Odprto kuhno prepoznala kot najbolj inovativen turistični produkt, in zadovoljni, da je komisija ocenjevala projekt, vsebino, zamisel in izvedbo. Odprta kuhna je slovenski projekt, v katerega je vključena vrsta ljudi – od naše ekipe, do javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice, ki projekt vseskozi podpira, lastnikov restavracij in, seveda, obiskovalcev, ki nas obiskujejo vsak petek. Slovenija je bila s svojim položajem med zahodom in vzhodom, med severom in jugom, vedno kulturni in gastronomski talilni lonec. Z zadovoljstvom opazujem, kako se po Sloveniji odpira vse več restavracij z mednarodno kulinariko. To samo ponazarja, da Ljubljana, pa tudi Slovenija nasploh, resnično postaja kulinarična metropola in veseli smo, da smo del tega.

Ko ste postavljali Odprto kuhno, ste na lastno pest izkusili katero od zloglasnih slovenskih birokratskih preprek?
Vsak projekt, še zlasti, če predstavlja novost v okolju, prinaša s seboj izzive. To je normalno, je pa tudi zelo potrebno, ko pripravljaš projekt, saj ti da neke oporne točke, ki jih je treba vključiti, in začneš razmišljati o stvareh, na katere morda na začetku nisi pomislil ali jih nisi predvidel. Po mojem mnenju te izzivi in ovire poženejo iz območja udobja in te izzovejo, da delaš (še) bolje.
Kot nekdo, ki je zadel žebljico na glavo (Odprta kuhna je vsak petek pokala po šivih in bila obvezen postanek tako za domačine kot za turiste, op. a.) - kje še vidite tržno nišo na slovenski kulinarični sceni?
Ko govorimo o hrani, je vedno prostor za dobre ideje, projekte ali razvoj, in Odprta kuhna dokazuje, da postajajo ljudje vse bolj odprti za nove kulinarične ideje. Še pred nekaj leti nismo imeli raznolike poulične hrane, zdaj jo imamo in težko si je zamisliti, da je ne bi bilo. Tudi Pivo & burger fest, ki ga je postavila naša ekipa, je s svojim širokim naborom kakovostnih izdelkov dober primer kulinarične revolucije.

Načrtujete za prihodnjo sezono še kakšne izboljšave Odprte kuhne ali ste zadovoljni že z velikim obiskom?
Odprta kuhna 2014 se je komaj končala, ampak se že osredotočamo in načrtujemo Odprto kuhno 2015. Prezgodaj je še, da bi vam postregel s podrobnostmi, in še vedno imamo veliko dela, ampak bomo premleli zamisli, ki so se nam porodile med to sezono, in izboljšave, za katere mislimo, da bi jih lahko uvedli, da bi obogatili izkušnjo obiskovalcev.
Popravite me, če se motim, ampak na samem začetku je bila Odprta kuhna zastavljena zelo ambiciozno - ob odprtju maja lani so bili na Pogačarjevem trgu zbrani skoraj vsi najboljši slovenski gostinci, od Zemona do Hiše Raduhe, v zadnjem času pa so stalni ponudniki postali manj prestižna imena. Vas je malce razočaralo, da se najboljšim, kot pravijo, ni "izplačalo" zapirati svoje gostilne ob petkih in oditi v Ljubljano?
Od nobenega od naših partnerjev ne pričakujemo, da bo zaprl svojo restavracijo, da bi sodeloval pri Odprti kuhni, pa tudi niso zavezani, da bi morali sodelovati vsak petek. Koncept Odprte kuhne bi moral ponuditi dodatno platformo z edinstveno priložnostjo začutiti slovenski trg, se osebno pogovoriti z obiskovalci, predstaviti nove ideje in jedi, promovirati svojo restavracijo ali kulinarično specialiteto, hkrati pa v teh težkih časih ustvariti neki dodatni zaslužek. Ko postavljamo tak projekt, moramo razumeti, da nekateri zaradi svojih zavez do lastnih restavracij ne morejo sodelovati v Odprti kuhni. Nekateri so polno zasedeni, nekatere so družinske restavracije ali pa stojijo na enem vrhunskem kuharju, ki preprosto ne more zapustiti matične restavracije. Ob sodelovanju s tolikšnim številom restavracij se poraja mnogo vidikov, ki jih moramo upoštevati. Kljub temu pa ostajamo zvesti našemu konceptu in merilom, ki so: visoka kakovost, ustvarjalnost in edinstvenost.

Če ostanem pri isti temi - Odprta kuhna je postala zelo privlačna za turiste in prava promocija Slovenije. Pa vendar vidimo tam skoraj več azijskih, balkanskih in drugih tujih stojnic kot pa pristne slovenske kulinarike. Ne vidite v tem nobenega minusa?
Zelo smo zadovoljni, da je Odprta kuhna postala odlično shajališče za domačine in turiste, kjer lahko vsak najde svojo najljubšo jed. Odprta kuhna je odprta za vse tipe kuhinj in verjamemo, da bi morali naši obiskovalci uživati v edinstvenosti lokalnih in mednarodnihokusov. Prav vsaka izmed stojnic predstavlja različno kulinariko, ki je na tržnici tako edinstvena kot ekskluzivna, da se ponudba ne bi ponavljala. Slovenska kulinarika je in bo ostala najbolj zastopana na Odprti kuhni in nenehno si prizadevamo za širitev ponudbe, denimo prek projekta Okusi Ljubljana (pod vodstvom etnologa prof. dr. Janeza Bogataja), ki je bil predstavljen v drugi polovici sezone. Taki projekti so na Odprti kuhni vedno dobrodošli, če seveda vključujejo prej omenjene tri glavne točke, ki jih iščemo v vsaki restavraciji, s katero sodelujemo.

Imate kakšno okvirno oceno, koliko obiskovalcev se je v pol leta zgrnilo nad Odprto kuhno in koliko ponudnikov je skupno predstavljalo svoje jedi?
Težko je govoriti o konkretnih številkah, smo pa zelo zadovoljni, da nam je po dveh letih z več kot 50 dogodki in več kot 100 različnimi ponudniki uspelo ustvariti rastočo bazo rednih obiskovalcev, ki skoraj vsak petek uživajo v Odprti kuhni. Zelo veseli smo tudi, da nas predstavljajo v tujih turističnih vodičih kot enega od obveznih postankov v Ljubljani.

Kako natančno je videti organizacija ene Odprte kuhne? Skratka, kaj je vaša naloga kot direktorja Odprte kuhne?
Organiziranje dogodkov v tako velikem obsegu na tedenski ravni zahteva večjo ekipo nadarjenih in ambicioznih ljudi ter predanost skozi celo leto, da bi zagotovili, da bodo petkovi dogodki popolni in da bodo naši obiskovalci nadvse uživali. Naša ekipa ima že sveže ideje za pripravo Odprte kuhne 2015. Moj del pri projektu, poleg tega da sem vpleten v vse podrobnosti, je, da nenehno iščem nove ideje, možnosti in načine za nadgradnjo našega dela.
Če bi lahko nepoučenemu obiskovalcu Odprte kuhne priporočili tri obvezne postanke, kateri ponudniki bi to bili?
Krasna stvar pri Odprti kuhni je, da lahko pridete vsak petek, pa boste z vsakim obiskom našli nekaj novega. Najboljše priporočilo, ki ga lahko dam novemu obiskovalcu, je, da se mora nujno vrniti.
Glede na to, da se je Pogačarjev trg izkazal skoraj za premajhnega za ves naval, razmišljate morda o selitvi na drugo lokacijo, morda razširitvi Odprte kuhne ali pa o njenih podružnicah?
Pogačarjev trg je postala naša domača baza. Ima odlično lokacijo tako za domačine, da skočijo iz svojih pisarn in se oglasijo na kosilu ali ob koncu napornega delovnega tedna, kot tudi za turiste, ki obiskujejo bližnje ljubljanske znamenitosti. Imamo veliko idej in prepričani smo, da bo leto 2015 pomenil nov mejnik za projekt.
Zelo odmeven je bil tudi vaš projekt Pivo & Burger fest, ki je potekal oktobra. Načrtujete še kak podoben dogodek?
Pivo & Burger Fest je bil deležen veliko pozornosti in je bil odličen primer tega, kaj se lahko naredi. Zadovoljni smo s številom obiskovalcev in da so bili naši partnerji, restavracije in ponudniki piva zadovoljni. Prepričani smo, da bo Pivo & Burger Fest prav tako postal tradicionalni dogodek v Ljubljani, in še naprej bomo načrtovali nove dogodke, kot je ta, a bomo več razkrili na začetku prihodnje sezone.

Imate kak podatek, kateri ponudnik je bil letos na Odprti kuhni najbolj priljubljen oz. je imel največ prometa? Morda kateremu se je vpliv Odprte kuhne poznal pri prometu v matični gostilni?
Odprta kuhna je edinstvena v tem, da vsaka stojnica ponuja popolnoma drugačno kulinariko. Od domače do mednarodne, od veganske in vegetarijanske do morske hrane, mesa in sladic. Kar pomeni, da je vsak od naših partnerjev s svojo edinstveno ponudbo zelo priljubljen. Zelo logično je, da bodo obiskovalci, ki uživajo v vzdušju in ponudbi naših partnerjev na Odprti kuhni, z veseljem obiskali tudi njihovo restavracijo. To je eden od glavnih dosežkov sodelovanja v takem projektu. Ampak tisto, kar nas pa najbolj veseli, je, da so se med ponudniki na Odprti kuhni prav zaradi tega projekta in razvoja poulične hrane v Ljubljani začela rojevati najrazličnejša sodelovanja in številne nove ideje.

V Sloveniji živite že sedem let. Kaj vas tu najbolj navdušuje in kako kot Izraelec gledate na turistične možnostiLjubljane?
Slovenija ima veliko možnosti in krasno je videti, da je deležna vse več pozornosti v tujih medijih in da število turistov stalno raste. Slovenija bi lahko postala gastronomski raj za turiste, še posebej zaradi številnih vplivov, ki so v preteklosti zaznamovali kulinarični svet (avstro-ogrski, italijanski …), in na novo dodano tujo kulinariko z vsega sveta. Krasna stvar pri Sloveniji je, da ponuja neizmerno bogastvo različnih gastronomskih pokrajin ter da so hrana, sadje in zelenjava vrhunske kakovosti. Za tujca je Slovenija pravi biser in vsi bi se morali potruditi, da prispevamo košček mozaika k Sloveniji kot kulinarični destinaciji.
V nedavnem intervjuju ste dejali, da je največja razlika med Slovenci in Izraelci ta, da Slovenci "delajo, da živijo", Izraelci pa "živijo, da delajo". Kdo se vam zdi, da je srečnejši narod in kdo uspešnejši?
Moje prepričanje je, da bodo tisti, ki jim uspe najti pravo in zdravo ravnotežje med delom in življenjem, med obvezami in užitki, srečni in uspešni, ne glede na to, od kod prihajajo.