Britanski organizaciji Save the Elephants in The Aspinall Foundation sta pretekli teden opozorili, da sta pobijanje slonov v Afriki in nezakonita trgovina s slonovino na Kitajskem popolnoma ušla izpod nadzora. Med letoma 2010 in 2012 je bilo namreč v Afriki ubitih več kot 100.000 slonov. Hkrati so ugotovili, da v zadnjih letih na Kitajskem narašča število trgovin, obratov za obdelavo slonovine kot tudi cena slonovine. Afriškim slonom po tem scenariju grozi izumrtje.

Trgovanje z izdelki iz zaščitenih vrst velja za eno najdonosnejših dejavnosti t. i. ekološke kriminalitete, za katero strokovnjaki pravijo, da je že četrta najdonosnejša kriminalna dejavnost za mamili, orožjem in trgovino z belim blagom oz. nezakonito prostitucijo.

"Točno oceno oziroma znesek pri dejanjih organiziranih kriminalnih združb je težko oz. nemogoče podati, saj gre za delno sivo polje kriminalitete. Po mnenju tujih raziskovalcev in agencij (Europol, Interpol) naj bi organizirana ekološka kriminaliteta (trgovanje z odpadki, trgovanje z zaščitenimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, trgovanje z ozonu škodljivimi substancami) sodila v sam vrh dobičkonosnih dejavnosti organizirane kriminalitete," pravi profesor kriminologije in dekan Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru Gorazd Meško, prejemnik lanske Zoisove nagrade za vrhunske dosežke v ekološki kriminologiji.

"Je eden izmed pionirjev na področju ekološke kriminologije na Slovenskem in pobudnik njenega znanstvenega proučevanja v jugovzhodni Evropi. Njegova dela vsebujejo zamisli, ki so pomembne za razvoj kriminologije kot znanosti tako doma kot tudi v mednarodnem okviru. Dosežki imajo posebno razvojno razsežnost, saj so podlaga za nadaljnje proučevanje okoljske problematike, še posebej ekološke kriminalitete," je bilo med drugim zapisano v obrazložitvi podelitve nagrade.

Veljate za enega izmed pionirjev na področju ekološke kriminologije v jugovzhodni Evropi. Kakšen je bil razvoj proučevanja ekološke kriminalitete v Sloveniji in na katere svoje dosežke ste najbolj ponosni?

Prvi raziskovalec, ki je na področju kriminologije v Sloveniji opozoril na pomembnost obravnavanja ekološke kriminalitete, je bil dr. Janez Pečar, ki je o tem pisal že v osemdesetih letih. Leta 2008 sem na ARRS-ju kandidiral za raziskovalni projekt s področja ekološke kriminalitete in ga tudi dobil. Projekt sem predstavil tudi kolegom iz jugovzhodne Evrope in nekateri so se lotili raziskovanja ekološke kriminalitete skupaj z nami. Prvo leto projekta je bilo naše prizadevanje intenzivno ogrevanje za poznejše poglobljeno raziskovalno delo. Bolj ko smo raziskovali, več problemov se je odpiralo. V tem času sem se udeleževal mednarodnih konferenc v Evropi in ZDA in spoznaval raziskovanje drugih kolegov na tem področju. Leta 2010 smo dobili projekt Nata o razumevanju in obvladovanju ogrožanja okolja v jugovzhodni Evropi. Organizirali smo delavnico, ki se je je udeležilo veliko raziskovalcev, strokovnjakov, ustvarjalcev politik in politikov. Rezultat te delavnice je bila knjiga pri mednarodni založbi Springer, ki je po svetu ponesla dober glas o našem raziskovanju na področju ekološke kriminalitete. V času projekta sem dobil tudi mlado raziskovalko, ki je dejavno sodelovala v raziskovanju ekološke tematike in pisala doktorsko nalogo pod mojim mentorstvom in somentorstvom kolega iz ZDA. Potem pa se je še samo odvijalo ... Končni rezultat – v znanstvenem smislu - je bilo več člankov v znanstvenih revijah in poglavij v knjigah pri najbolj uglednih svetovnih založbah. Svoje rezultate smo predstavili tudi na konferenci OZN-a na Dunaju. V Sloveniji pa smo se dejavno povezovali z vsemi akterji na področju varstva okolja. Končni rezultat našega dela, prispevek za slovensko visokošolsko okolje, je bila knjiga o ekološki kriminaliteti, ki je že nekaj let študijsko gradivo za študente Fakultete za varnostne vede. Razvoj preučevanja ekološke kriminalitete je bil podoben drugim področjem kriminološkega raziskovanja – odvisen je od posameznikov in njihovega raziskovalnega interesa, motiviranosti.

Kateri so sicer najbolj pereči svetovni problemi, povezani z ekološko kriminaliteto?

Vsa kriminalna dejanja ekološke kriminalitete, ki imajo lahko globalni vpliv, kot so trgovina z odpadki (še posebej, če so strupeni ali radioaktivni), onesnaževanje zraka (toplogredni plini in segrevanje ozračja), onesnaževanje vodnih virov (pomanjkanje pitne vode na svetovni ravni), izsekavanje gozdov in uničevanje habitatov, iztrebljanje živalskih vrst (nosorog je bila v letu 2014 najbolj iskana zaščitena žival), problem nezakonitega ribolova, kjer se uniči celotno morsko dno zaradi nepravilnega načina lovljenja.

Ljudje večkrat tudi nehote postanemo »ekološki kriminalci«, saj v številnih deželah v razvoju lahko popolnoma zakonito kupimo izdelke, katerih trgovanje je po konvenciji Cites prepovedano (razne kače v alkoholnih pijačah, izdelki iz slonovine, obutev iz zaščitenih vrst). Veliko teh izdelkov pozneje zaplenijo na mejnih prehodih. Na eni strani so ljudje premalo ozaveščeni ali pa imajo premalo informacij, da gre zaščitene vrste. Na drugi strani pa so številne države najbrž preveč strpne do uničevanja zaščitenih vrst.

Toleranca do različnih nezaželenih ravnanj se spreminja. Na tem področju bi bilo treba ljudi bolj ozaveščati, saj lahko ljudje zaradi neznanja postanejo storilci kaznivih dejanj ali pa dopuščajo ravnanja, ki so protizakonita. Naj omenim, da je na Fakulteti za varnostne vede s tega področja napisal specialistično delo nekdanji generalni direktor slovenske policije Janko Goršek, ki je proučeval nezakonito trgovino z ogroženimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, pri čemer ne gre za malomarnost ali neznanje, ampak za načrtno dejavnost kriminalnih skupin in posameznikov.

Glede na dejstvo, da so določene prakse (odlaganje odpadkov, živalski izdelki) v nekaterih državah sankcionirane, drugje pa dovoljene, kako doseči uspešen pregon tovrstnih kaznivih dejanj?

Čeprav države same urejajo pregon posameznih dejanj (tudi države članice EU-ja imajo na področju kazenskega pregona določeno avtonomijo), se poskušajo zadeve urejati s pomočjo mednarodnih konvencij (npr. CITES, Baselska konvencija, Kjotski protokol, Dunajska konvencija, Montrealski protokol), ki države zavezujejo in vodijo do tega, da spremenijo zakonodajo. EU to ureja z direktivami in uredbami.

Kako je s pregonom ekološke kriminalitete v Sloveniji?

V Sloveniji policija v povprečju obravnava 150 kaznivih dejanj ekološke kriminalitete na leto in približno 40 odstotkov dejanj je preiskanih. Kar zadeva sam pregon, pa se stvari zapletejo zaradi pomanjkanja ustrezne izobraženosti in usposobljenosti vseh sodelujočih v procesu predkazenskega in predvsem kazenskega pregona storilcev (pomanjkljiva sodna praksa, poleg težkega dokazovanja tudi neizkušeni tožilci – stvari se počasi izboljšujejo). Velik problem je kaznovanje pravnih oseb. Kazni so nizke in storilci brez težav plačajo kazen. Pogoste so tudi pogojne obsodbe, ki na storilce praviloma nimajo nobenega učinka. Zato se že kaže potreba po alternativnem kaznovanju; npr. očiščenje onesnaženega območja (t. i. povrnitev v prvotno stanje), medijska objava obsodbe in kazni ter nezakonitega ravnanja podjetja ipd.

Kateri so bili najodmevnejši slovenski primeri?

Najodmevnejši primeri v Sloveniji so uhajanje plina na Petišovskem polju, Lafarge Cement, Cinkarna Celje, sežig odpadnih gum na Dravskem polju, goloseki na Pokljuki, Žrebljevem hribu in na Jezerskem, številni primeri mučenja živali (primer zastrupljanja psov v Mariboru, poškodovanje konj v Škocjanskem zatoku ipd., pasje borbe) ali neprimernega slabe skrbi za živali.

Številne prakse, povezane z okoljem, so danes prepovedane (denimo uporaba določenih pesticidov, azbesta ali odpadnega materiala v gradnji …), so bile nekoč dovoljene. V Sloveniji je eno glavnih ekoloških vprašanj deponija odpadnega materiala Cinkarne Celje in ugotovitve, da je bila zgrajena na strupenem odpadu. Kako sankcionirati nekaj, kar v preteklosti ni bilo sporno?

Razvoj znanosti vpliva tudi na razumevanje virov ogrožanja okolja. Tu je seveda problem v tem, da v preteklosti nekaj ni bilo narobe, danes pa je. Treba se je prilagoditi in narediti vse, da se tveganja odpravijo, saj ima lahko ekološka kriminaliteta daljnosežne posledice na zdravje ljudi, druga živa bitja in naravo nasploh.

Številne dileme se zdaj pojavljajo pri pridobivanju ogljikovodikov s pomočjo "frackinga". Za nekatere gre nedvomno za sporno metodo, njegovi zagovorniki pa v tem vidijo zaroto naftnih multinacionalk, ki želijo omejevati morebitno konkurenco?

Na to se ne spoznam dovolj, da bi lahko komentiral. Vsekakor pa boj za dobiček vodi v ustvarjalno prilagodljivost in iskanje novih rešitev, ki so lahko tudi problematične.

Ste tudi penolog. Opozarjate, da so kazni za pravne osebe prenizke. Kakšna kaznovalna politika oz. kakšne kazni bi bile ustrezne? Kakšne so kazni v primerljivih državah?

Kazni za pravne osebe so pravzaprav smešne in sporočajo, da se takšna kriminaliteta izplača. Kaznovanje ekološke kriminalitete je zelo različno, pri čemer obstajajo številni pravni problemi. Npr. nizozemska vlada je morala plačati ogromno odškodnino Shellu, ki je bil obdolžen trgovine z odpadnim oljem zaradi napačne opredelitve kaznivega ravnanja, čeprav se je dejansko zgodilo resno ogrožanje okolja. Poudariti je treba, da je preiskovanje ekološke kriminalitete zapleteno in od preiskovalcev zahteva specialistična znanja.

Kako učinkovito je kaznovanje fizičnih oseb za prekrške in kazniva dejanja fizičnih oseb?

V primerjavi s kaznovanjem korporacij je na tem področju odzivanje učinkovitejše in pogostejše. Poleg kaznovanja je treba spreminjati tudi kulturo odnosa do okolja, ljudi ozaveščati in delovati preventivno.

Gledano na razpredelnico kazenskih ovadb za kazniva dejanja, povezana z okoljem, se zdi, da jih je bilo obravnavanih precej malo. Kako učinkovit je nadzor pristojnih služb nad morebitnimi kaznivimi dejanji ali zgolj prekrški, povezanimi z okoljem v Sloveniji?

Glede na to, da gre za specifično kriminaliteto, številke ne presenečajo. Na tem področju se tudi delo policije in drugih organov pregona počasi razvija, vendar kot je to tudi na drugih področjih, so družbeni nadzorovalci vedno en ali več korakov za storilci kaznivih dejanj.

Kot težavo pri pregonu omenjate tudi slabo implementirano zakonodajo v Sloveniji. Ali bi se morali zakonodajalci bolj posvetiti tej tematiki?

Nekaj je bilo že narejeno z uskladitvijo in unifikacijo zakonodaje v času pridruževanja EU-ja in pozneje, vendar je pomembno tudi to, kakšno pomen daje tej problematiki slovenska politika in prioritete na področju dela ministrstev. Poudaril bi potrebo po skupnih usposabljanjih vseh družbenih nadzorovalcev na področju varstva okolja, kajti še vedno je preveč razdrobljenosti, ki dela sistem neučinkovit. Na vprašanje usklajenega koordiniranega odzivanja na ekološko kriminaliteto v Evropi opozarjata projekta CWIT in EFFACE, ki poleg drugega proučujeta koordinacijo na področju zaznavanja in odzivanja na ekološko kriminaliteto. Pri obeh projektih raziskovalci Fakultete za varnostne vede tudi dejavno sodelujejo. Upamo, da bomo dobre prakse čim prej prenesli tudi v Slovenijo.

Porast katerih kaznivih dejanj pričakujete v prihodnosti, katera so že danes najdonosnejša in kako se jim postaviti zoper?

Glede na to, da živimo v potrošniški družbi in da so smeti oz. odpadki naš vsakdanjik, pričakujem najbolj intenziven razvoj na področju nezakonite trgovine s smetmi oz. odpadki (računalniške komponente, odpadno olje, medicinski odpadki idr. nevarne snovi). To je že vrsto let ena izmed pomembnih dejavnosti organizirane kriminalitete.