Na Brdu pri Kranju poteka odprti forum SDS-a z naslovom Slovensko gospodarstvo pred zahtevnimi izzivi, na katerem sodelujejo direktor urada vlade za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle, predsednik evropskega združenja malih in srednjih podjetij Peter Jungen, nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, nekdanji minister za razvoj Žiga Turk ter direktor direktorata za tuje investicije in turizem na ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar.

Janša: Danes ne bo sejanja rožic, bo spopad z realnostjo
Predsednik SDS-a Janez Janša je še pred začetkom foruma za medije dejal, da si v stranki prizadevajo, da bi bil čas pred volitvami plodno porabljen in da ne bi bili priča razpravi kot na kakšnem lepotnem tekmovanju. Dejal je, da veliko zanimanje gospodarstvenikov za današnji dogodek kaže, da se ta segment družbe zaveda težav, ki so pred nami. "Danes tukaj ne bo sejanja rožic, bo spopad z realnostjo," je zatrdil.

Poudaril je še, da so odzivi gospodarstvenikov na program njihove stranke v glavnem dobri. To pripisuje predvsem temu, da so v njem upoštevani njihovi pripombe in predlogi. "V programu je povzeto tisto, kar si gospodarstvo predstavlja kot najučinkovitejšo pot iz krize. In to na ta način, da ne povečujemo bremen. Smo proti dvigu davkov, razen ko gre za obdavčitev luksuza ali špekulacije pri prometu z zemljišči, kadar se spreminja njihova namembnost," je zatrdil Janša.

Janša je poudaril, da občuduje tiste, ki napovedujejo dvig standarda v Sloveniji, saj je sam prepričan, da bomo morali združiti napore, da bomo ta standard sploh zavarovali. Kot izziv pa jemlje, kako prvič v dvajsetih letih prepričati ljudi, da lahko deliš samo tisto, kar ustvariš, "ker moraš vsako kosilo plačati in vrniti tisto, kar si izposodiš".

Janša: Če nam je uspelo leta 1991, nam bo tudi danes
V nagovoru gospodarstvenikom je še dejal, da gospodarstvo za nov zagon potrebuje zmanjšanje obremenitev in prostor, da zadiha, kar pomeni, da bo treba "zatisniti pas", kar pa bodo ljudje pripravljeni sprejeti le, če bodo verjeli, da je tisto, kar se predlaga, pravično. Poudaril je, da bo treba narediti vse, da dosežemo družbeni pakt oz. dogovor in da se nekatere zadeve izpeljejo, ne da bi kdo držal fige v žepu.

Spomnil je tudi, da je v času osamosvajanja, ko so nekateri napovedovali, da bomo po osamosvojitvi jedli travo, iz gospodarstvenikov vel optimizem, ki je dal dodatno spodbudo vsem, ki so takrat delali za osamosvojitev Slovenije. "Če nam je takrat uspelo, nam bo tudi zdaj," je sklenil Janša.

Lahovnik: Ključen problem je "paradoks ekonomske politike"
Lahovnik je kot ključno tveganje, s katerim se spopadata slovensko in na splošno svetovno gospodarstvo, označil "paradoks ekonomske politike". Po njegovem mnenju bi namreč morale države za izhod iz krize povečati javno porabo in zadolževanje, vendar, kot pravi, vsi vemo, da to ni več mogoče, ker so države prezadolžene. "Za tisto ekonomsko politiko, ki bi bila potrebna, ni več manevrskega prostora. Malo v šali, malo zares pravim, da si tisti, ki bo razrešil to dilemo in pokazal pot naprej, zasluži Nobelovo nagrado," je izpostavil.

"Projekcije so slabe. Dan po volitvah bo dan, ko bo zmagovalca bolela glava, pa ne zaradi šampanjca, temveč zaradi stanja, s katerim se bo soočil," je še dodal.

Turk: Kjer je le mogoče, mora obstajati konkurenca
Turk je izpostavil, da so dobra le tista podjetja, ki delajo v konkurenčnih razmerah. Kot je povedal, so paradni konj slovenskega gospodarstva tista podjetja, od katerih država nič ne kupuje. Prepričan je namreč, da se podjetja, ki delajo izključno za državo, polenijo, kar je po njegovem mnenju nauk našega gospodarstva, ki je bilo zaprto za tujo konkurenco. "Kjer je le mogoče, morata obstajati konkurenca in možnost izbire, drugje pa se je treba poslužiti merjenja kakovosti in odličnosti," je opozoril.

Kljub številnim črnim napovedim za prihodnost meni, da imamo nekaj razlogov za optimizem, saj po njegovem mnenju Slovenija ni nasičena in še obstajajo potrebe in povpraševanje, hkrati pa naj bi imela naša država tudi rezerve pri vzpostavitvi tržnega gospodarstva in pravne države.

Hribar: Nazadovali smo pri skoraj vseh kazalnikih kakovosti poslovnega okolja
Hribar je poudaril, da ima Slovenija dober potencial za privabljanje tujih vlaganj, vendar je težava slab izkoristek tega potenciala. Po njegovih besedah ima Slovenija slabo poslovno okolje, kar je po njegovem mnenju ena ključnih stvari, ki se jih da spremeniti tudi brez dodatnih finančnih sredstev. Poudaril je, da je Slovenija v zadnjih letih nazadovala skoraj pri vseh kazalnikih kakovosti poslovnega okolja, za izboljšanje katerega je po njegovih besedah potrebna tudi politična volja.

Med glavne težave spadajo predvsem visoki stroški dela, visoki davki in težave pri nakupu zemljišč. "Na primer, sedem let je bilo potrebnih, da je prišlo do investicije v postavitev štirisedežnice na Pohorju. Tovrstne ureditve nima nobena druga država," je poudaril.

Jungen: Grška kriza že zahtevala prve politične žrtve v EU-ju
Jungen je pojasnil, da je današnja kriza le ena izmed številnih, ki so se zvrstile skozi zgodovino. Če pogledamo svet na splošno, je ta po njegovem mnenju danes trenutno v boljši formi kot pred krizo, saj imajo države v razvoju v povprečju od pet- do šestodstotno gospodarsko rast. Težave ima predvsem EU, ki se spopada s slabo gospodarsko rastjo, visokim dolgom in slabo demografijo, v nasprotju z državami v razvoju, ki imajo hitro rast gospodarstva, nizko zadolženost in pozitivno demografsko sliko.

Glede grške krize je dejal, da je ta že zahtevala nekatere politične žrtve v EU-ju. Zadnja med njimi je bil italijanski premier Berlusconi. Prepričan je, da če v evroobmočju ne bo ustreznih ukrepov, "se to ne bo dobro končalo".

Hribar Milič: Pravljice so, da bomo imeli rast
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je med pogoji za uspeh slovenskega gospodarstva navedel tudi debirokratizacijo in povečanje učinkovitosti javnega sekotorja ter izboljšanje delovanja države in vladavine prava.

"Pravljice so, da bomo imeli v naslednjih letih socialno in ne vem kakšno rast. Mi moramo začeti varčevati," je dejal Hribar Milič in spomnil še na nujnost izvedbe reform.