Judovska modrost pravi, da bazilika organizmu vrača moč med postom. V Italiji je bazilika simbolj ljubezni, v stari Grčiji pa je bilo ravno nasprotno – bila je simbol sovraštva.

Ponekod v Afriki verjamejo, da bazilika odganja škorpijone. V Indiji baziliko položijo v usta mrtvim in jim tako zagotovijo, da bodo po smrti našli pot do Boga, v nekaterih delih Sredozemlja pa jo dajo z enakim namenom mrtvim v roke. V srednjem veku je šopek bazilike veljal kot ljubezensko povabilo.

Doma je v Aziji
Bazilika je nežna, nizka enoletnica, ki je doma v tropskem delu Azije, nekateri menijo, da prihaja iz Indije. Zraste med 20 in 60 centimetrov visoko, obstaja pa več deset sort bazilike. Živo zeleni, na otip nekoliko žametni in v parih razporejeni listi pa so dolgi nekaj centimetrov. Bazilika sodi v družino ustnatic, ki imajo na površini majhne dlačice, ki izpuščajo eterično olje. Zato bazilika tako lepo in močno diši.

Zelišče je zelo občutljivo na nizke temperature in bazilika najbolje uspeva v vročem in suhem okolju. Cveti od junija do septembra. Pri nas v topli polovici dobro uspeva tudi v lončku na balkonu ali oknu, ki gleda proti jugu. Vonj bazilike na oknu navsezadnje odganja tudi mrčes.

Bazilikin okus in vonj sta nekaj posebnega, dobro pa se ujema s česnom, lovorjem, majaronom, origanom, rožmarinom in timijanom. Njene izvlečke uporabljajo v industriji alkoholnih pijač, bazilikino eterično olje pa je cenjeno v kozmetični industriji.

Sveža, suha, zamrznjena ...
Baziliko lahko pri kuhanju uporabljamo svežo ali posušeno – ta je nekoliko manj aromatična, liste pa lahko tudi zamrznemo. Svežo baziliko lahko nekaj dni hranimo v hladilniku v plastični vrečki. Baziliko, zlasti sveže lističe, vročim jedem dodajamo v zadnjem trenutku, saj že malo daljše kuhanje ali pečenje precej uniči njen okus. Aroma bazilike se dobro ohrani tudi, če sveže liste vložimo v olivno olje in neprodušno zapremo.

Slavni pesto genovese
Bazilika se ogromno uporablja v mediteranski kuhinji. Nepogrešlljiva je pri pripravi paradižnikovih jedi. Marsikatero znamenito italijansko jed si težko predstavljamo brez bazilike, a najbolj "slaven" je gotovo pesto genovese. Gurmanski puristi prisegajo, da je treba "pravi" pesto genovese pripraviti v možnarju, v katerem stolčemo baziliko in pinjole ter nato dodamo parmezan in olivno olje.

Bazilika v sladicah?
Ta dišavnica pa lahko "zaide" tudi tja, kjer je morda ne bi pričakovali, npr. v sadne omake in marmelade, v Aziji pa pripravljajo različne napitke iz bazilike. Indijci so z baziliko jedi začinjali že pred več tisoč leti. Rimljani so jo uporabljali kot začimbo, zdravilo in okrasno rastlino. Karel Veliki je izdal edikt, da se mora bazilika saditi severno od Alp.

Bazilika pomirjujoče deluje na živčevje. Poparek, ki ga pijemo kot čaj, je krepčilni napitek ter pomaga pri prehladih, saj uravnava potenje in pomaga pri izkašljevanju.