V Indiji ji pravijo drevo, ki nudi vse, kar rabimo za življenje, v Maleziji drevo tisočih rab, na Filipinih pa drevo življenja.

Domovina kokosove palme je nekje na južnem Tihem oceanu, najverjetneje v Polineziji, nekateri pa mislijo, da prihaja iz jugovzhodne Azije. Danes kokosova palma raste na obalnih območjih dežel ob ekvatorju.

Opice v službi človeka
Najbolje uspeva na peščenih in celo zasoljenih tleh v bližini morske obale. Zraste do 30 metrov visoko, na vrhu drevesa pa ima šope več kot pet metrov dolgih listov. Najbolje obrodi med 15. in 50. letom starosti, ko vsako leto na palmi zraste celo več kot 75 orehov, ki jih obirajo spretni plezalci na palme ali pa kar opice. Na Tajskem imajo celo "šole", kjer urijo opice.

Kokosova palma dočaka tudi do sto let, zaradi majhne specifične teže pa kokos plava na morski gladini. Mornarji so plavajoče orehe našli tudi več tisoč kilometrov stran od kraja, kjer so zrasli, saj lahki kokosovi orehi potujejo z morskimi tokovi.
Od cvetenja do končne kalitve kokosovega oreha včasih minejo tudi tri leta. Medtem se tekočina v nezrelih orehih spremeni v sočno belo meso. Sadež je na drevesu zaščiten z zeleno, vodoodporno voskasto lupino, ki obdaja porozno, vlaknato plast. Šele v sredini tega je trda koščica – kokosov oreh, ki ga sestavljajo trda lupina, kokosovo meso in kokosova voda.

Odpiranje je lahko trd oreh
Oreh lahko odpremo na več načinov. Če preluknjamo dve kalilni vdolbini, vodo prestrežemo v posodo. Ena od možnosti je, da ga nažagamo in nato odpremo s kladivom. Kokosov oreh pa morda še najlažje odpremo takole: na lupini se nahajajo tri očesa oz. kalilne vdolbine. Ena do njih je prevlečena le s tanko kožico, ki jo s predremo s konico noža, iniztočimo kokosovo vodo, nato pa oreh razbijemo s kladivom. In še zadnja možnost: popečemo ga na nizkem ognju, da trda lupina začne pokati – sadež potem z lahkoto odpremo.

Nič ne gre v smeti
Kokosova palma je rastlina, pri kateri je uporabno tako rekoč vse. Posušeno meso sadeža, ki se imenuje kopra, predelajo v kokosovo moko ali kosmiče. Iz mesa iztisnejo kokosovo maščobo. Kokosova voda nezrelih plodov ima kislo-sladek okus. Maščobo, moko in kosmiče veliko uporabljajo v azijski kuhinji, in sicer pri pripravi sladkih in slanih jedi. Kokosovo olje veliko uporabljajo tudi v kozmetični industriji – ne le v kremah, temveč tudi v detergentih in milih.

Liste kokosove palme uporabljajo za pletenje košar, klobukov in preprog, prekrivanje streh, steblo pa kot gradbeni material ali kurivo. Korenine uporabljajo v zdravilstvu in kot barvilo, iz vlaken, ki obdajajo oreh, pa pletejo vrvi, preproge, predpražnike ... Ko kupujemo oreh, ga potresemo, in če v njem klokota, je oreh še svež. Hranimo ga lahko kar nekaj tednov, ko pa je oreh enkrat odprt, ga v hladilniku lahko hranimo le nekaj dni.

V kokosovem orehu najdemo vitamine skupine B, vitamin E, železo, cink, selen, baker, folno kislin in fosfor. Vsebuje tudi veliko maščob, beljakovine in ogljikove hidrate. Veliko razlogov za nakup kokosovega oreha, torej.