Te dni številni prodajalci in uvozniki avtomobilov obupujejo. Prodajne številke so strmoglavile, statistike pa govorijo o drugi najslabši prodaji avtomobilov na letni ravni v samostojni državi. Če pa k temu dodamo še nekatere registracije, namenjene zgolj prodajnim številkam, je povsem mogoče, da smo se približali 22-letnemu dnu.

Lahko je biti ciničen in hladnokrvno ugotoviti, da smo vsi v istem čolnu in da se morajo v tržnem gospodarstvu vsi sprijazniti z vsemogočimi vzvodi, ki uravnavajo trg. A dovolimo si vsaj v zadnjem tednu leta biti malo predrzni in postaviti tezo, da proizvodnja in prodaja avtomobilov pač ni enako kot proizvodnja in prodaja plastičnih vedrc.

Avtomobili so, ob svoji psihološki, sociološki, komunikacijski in še kakšni vlogi, tudi gonilo sodobnega sveta. Ne le njihov vpliv na mobilnost, vsaj toliko je pomemben njihov vpliv na svetovno gospodarstvo. To razumejo veliki koncerni, ki si res režejo bogate dobičke, kot to razumejo tudi prosvetljene vlade. Se pravi; nerazumljivo je vpiti "varčujte", "varčujte", v slovenskem primeru celo dodatno obdavčiti nekatere avtomobile, nato pa se čuditi, kako gospodarstvo stagnira.

Med varčevanjem ljudje ne kupujejo novih avtomobilov, kar neposredno pomeni zmanjšano proizvodnjo vozil. Na srečo velikih koncernov gre zgolj za evropsko bolezen, proizvodnja in prodaja na drugih celinah cvetita. Evropske vlade v svojih makroekonomskih poskusih režejo avtomobilsko vejo, na kateri v veliki meri sedi blagostanje evropskega delavca. Pa ne le evropskega … v Sloveniji imamo mogočno in v javnosti premalo znano avtomobilsko industrijo, združeno v Slovenski avtomobilski grozd. Ko se cinično smejčkamo obupanim prodajalcem, ki delijo popuste in zastonjske prevleke za sedeže, le da bi prodali kakšen avtomobil, pozabljamo, da je na začetku verige, na katere koncu vas čakajo ključi, slovenski delavec. Mogoče vaš sosed, prijatelj, mogoče vi sami. Svetovna soodvisnost proizvodnje, prodaje in celo marketinga ni nikjer tako izrazita in jasno vidna kot prav v avtomobilski industriji.

Tako se zdijo katastrofalne prodajne številke na koncu leta v najboljšem primeru le še ene katastrofalne številke ob koncu leta; mogoče kdo bleščečim avtomobilskim salonom, ki s svojo bahavostjo marsikomu gredo pošteno na živce, potop prodaje celo privošči - a tudi če se vozite in se nameravate voziti s svojim avtomobilom še nekaj let … račun prodajnega kolapsa bomo plačali vsi. Sicer primerno manj, kot bomo plačali račun dokapitalizacije NLB-ja, a najmanj, kar lahko ugotovimo, je, da je zmanjšanje svetovnih naročil za slovenski avtomobilski grozd resna težava.

Ob tem ne smemo pozabiti niti na slovenski vozni park, ki je danes sicer po vseh statistikah v odličnem stanju; se pravi, da se vozimo s sorazmerno novimi, kar pomeni ekološko spremenljivimi in varnimi avtomobili - a nekajletni krč na področju prodaje avtomobilov bi dramatično posegel tudi na to področje.

Razmišljati o avtomobilih v času, ko so socialne težave izjemno hude, se zdi bogokletno, a vloga avtomobila v slovenski sodobni družbi ni bila nikoli zgolj enoznačna; zato sklenimo z željo, naj se razmerje med avtomobilom, Slovencem in slovensko državo v letu, ki prihaja, vsaj normalizira.