Nemška avtomobilska tovarna Benz, ki tedaj še ni bila združena z Daimlerjem, je namreč leta 1909 predstavila model Blitzen Benz, s katerim je dosegla vrsto rekordov. Bliskoviti benz je bil prvi avtomobil, ki je vozil tudi hitreje od 200 km/h.

Bliskoviti benz so namenoma razvili za doseganje hitrostnih rekordov. Za osnovo so vzeli 150-konjski (112 kW) štirivaljni motor iz dirkalnega avtomobila in mu delovno prostornino z razširitvijo vrtine povečali na 21,5 litra. Prva različica tega motorja je razvijala največjo moč 137 kW (184 konjev) pri 1500 vrtljajih, končno pa so jo dvignili na 147 kW (200 konjev) pri 1600 vrtljajih na minuto. Okrog tega motorja so potem razvili avtomobil, ki so ga v skladu s tedanjo Benzovo nomenklaturo poimenovali "200 hp benz".

Bliskoviti benz se je izkazal že na prvi dirki, kilometrski vožnji v Frankfurtu na Majni, ko je Fritz Erle z letečim startom dosegel povprečno hitrost 159,3 km/h. Potem je odšel na turnejo po Evropi in med drugim nastopil na britanskem dirkališču Brooklands, kjer je francoski dirkač Victor Hémery z njim dosegel hitrost 202,68 km/h in s tem prvič v Evropi vozil hitreje od tedaj magične meje 200 km/h. To je bila tudi zgornja meja, ki so jo še omogočala evropska dirkališča tistega časa.

Odhod v ZDA

Benz je zato avtomobil opremil z modificirano karoserijo in ga poslal v ZDA. Kupil ga je organizator avtomobilskih dogodkov Ernie Moross, ki mu je nadel ime "Lightning Benz" (bliskoviti benz), saj naj bi bil hiter kot blisk. Ameriški dirkač Barney Oldfield je z njim v Daytoni kmalu dosegel hitrost 211,97 km/h.

Največje hitrosti je dosegel nekdanji Buickov voznik Bob Burman, ki ga je 23. aprila 1911 na dirkališču Ormond Beach pri Daytoni na letečem kilometru pognal do 140,8 milje na uro (227 km/h), na leteči milji pa do 141,7 milje na uro (228 km/h). S tem je bliskoviti benz vse do leta 1919 ostal najhitrejše vozilo na svetu, saj takšnih hitrosti niso dosegali niti tedanji letala, ladje ali vlaki.

Benz je izdelal šest primerkov bliskovitega benza. Dva sta se ohranila do danes. Eden je v lasti Mercedes-Benzovega muzeja, drugega pa ima zasebni zbiratelj iz ZDA.