V Ljubljani starim dizelskim vozilom ne grozi prepoved vožnje. Foto: Žiga Živulović ml./BoBo
V Ljubljani starim dizelskim vozilom ne grozi prepoved vožnje. Foto: Žiga Živulović ml./BoBo
Dizel
Mesta se čedalje bolj dušijo v prometu, zato so spremembe nujne. Foto: Newspress
Dizel
Bodo evropske ceste po letu 2030 videti kaj drugače? Foto: Newspress
Dizel
Ljubljana je že precej dobro pokrita z električnimi polnilnimi postajami. Foto: Boštjan Podlogar, MMC RTV Slovenija
Dizel
Če bo šlo vse po načrtih, bodo po mestih v prihodnosti vozili le električni in hibridni avtomobili. Foto: Boštjan Podlogar, MMC RTV Slovenija

K povečanemu onesnaženju mest s smogom precej pripomore tudi promet, predvsem avtomobili, avtobusi in tovornjaki z dizelskimi motorji. Dizelski motorji namreč na poslabšanje zraka v mestih vplivajo predvsem z dvema "stranskima učinkoma" izgorevanja, trdnimi delci in dušikovimi oksidi (NOx).

Trdni delci, ki jih označujemo tudi s kratico PM (partuculate matter), pravzaprav pa gre za fine saje, prodirajo v pljuča in krvni obtok in na dolgi rok povzročajo srčnožilna ali rakasta obolenja, ki v skrajnem primeru vodijo tudi v smrt. Dušikovi oksidi poleg tega, da so strupeni sami po sebi, povzročajo tvorbo ozona, ki lahko povzroča težave z dihanjem celo pri ljudeh, ki so sicer popolnoma zdravi. Nič nenavadnega torej, da so predvsem avtomobili s starejšimi dizelskimi motorji marsikje na udaru okoljevarstvenikov ter zdravstvenih in mestnih oblasti.

Prepoved dizlov do 2025
Decembra so na srečanju županov svetovnih mest C40 v mehiški prestolnici štiri velika mesta z obupno kakovostjo zraka - Pariz, Ciudad de Mexico, Madrid in Atene – objavila, da bodo do leta 2025 prepovedala uporabo avtomobilov in tovornjakov z dizelskimi motorji. Poleg represije bodo zmanjšanje poskušali doseči tudi s spodbujanjem meščanov k nakupu avtomobilov z alternativnimi pogoni, kolesarjenju in hoji ter seveda uporabi javnega prometa.

V Parizu so sicer že uvedli vrsto ukrepov za izboljšanje zraka, saj so v mestnem središču prepovedali vstop dizelskim vozilom, ki so bila registrirana pred letom 1997, omejitve pa sproti širijo, saj so med najhujšim onesnaženjem zraka januarja vstop v mesto prepovedali tudi dizelskim avtomobilom, izdelanim pred letom 2000. Enkrat mesečno zaprejo za promet tudi Elizejske poljane, na nabrežju Sene pa so nekdanjo dvopasovno cesto preuredili v cono za pešce. V Franciji so poleg tega z državnimi subvencijami več kot 100.000 državljanov pripravili do tega, da so svoje dizelske avtomobile zamenjali z električnimi, o čemer razmišljajo tudi v veliki Britaniji.

O prepovedi vožnje za stare dizelske avtomobile razmišljajo tudi v Londonu, kjer so letne omejitve onesnaženja presegli že na začetku januarja, v norveški prestolnici Oslo pa so bili k delni prepovedi avtomobilov z dizelskimi motorji zaradi onesnaženosti zraka prisiljeni že to zimo. Leta 2019 bo avtomobile, starejše od dvajset let, začela iz mesta izganjati tudi Barcelona. In država z največjo avtomobilsko industrijo v Evropi, Nemčija? Nemška vlada je z resolucijo Evropsko komisijo pozvala, naj motorje z notranjim izgorevanjem v Evropi prepove do leta 2030, z zakonskimi določili pa bi radi županom nemških mest dali v roke pravna sredstva, da dizelske motorje po potrebi izženejo iz svojih mest.

Kaj pa Ljubljana?
Ali morda tudi v naši prestolnici razmišljajo o morebitnih prepovedih vožnje avtomobilov z dizelskimi motorji, smo vprašali mestno upravo Ljubljane. Odgovorili so nam, da bi bilo omejevanje vstopa vozil na osnovi meril, kot je denimo vrsta goriva, v Sloveniji mogoče le ob spremembi zakona o cestnem prometu in dodatni kategorizaciji vozil glede na stopnjo njihovega onesnaževanja, ki bi se v prometno dovoljenje vpisala na način, ki bi nadzornim organom omogočil vpogled na kraju samem. Tega podatka v prometnih dovoljenjih slovenskih avtomobilov ni, zato lokalna skupnost brez sistemskih sprememb ne more uvesti tovrstnega omejevanja vstopa motornih vozil v mestno središče.

Kljub temu menijo, da bi morali dolgoročno zmanjševati delež motornih vozil z dizelskimi motorji, v zadnjem desetletju pa so uvedli tudi vrsto ukrepov na področju trajnostne mobilnosti v skladu s prometno politiko MOL-a (2012), ki spodbuja spremembe v potovalnih navadah ljudi, da bi le tretjino poti opravili s posebnim avtomobilom, druge pa z javnim prometom, peš ali s kolesom.
Eden vidnejših ukrepov je bila tudi preureditev Slovenske ceste v mestnem središču, ki je na tem območju pripomogla k 70-odstotnemu zmanjšanju koncentracije črnega ogljika v zraku in precejšnjemu zmanjšanju hrupa.

Bo težav res konec?
Za odpravljanje dizelskih motorjev v središčih si torej prizadeva veliko mest v razvitem delu sveta. Seveda si prizadevajo za prehod na električne in druge alternativne pogone, a za zdaj najhitrejša alternativa ostajajo bencinski. Vprašamo se lahko le, kako dolgo. Izpostaviti moramo namreč tudi neprijetno dejstvo, na katerega je v Tehnološkem paviljonu Avtomobilnosti opozoril strokovnjak za motorje Tomaž Katrašnik.

V zadnjih letih se je izkoristek Ottovega (bencinskega) motorja dvignil, a žal predvsem na račun neposrednega vbrizgavanja goriva v valje, ki pa je prineslo tudi povečan izpust delcev. Ottovi motorji trenutno izpuščajo podobno količino saj kot dizelski motorji. Njihov izkoristek bodo še dvignili z dodatnim siromašenjem gorivne zmesi, s čimer se bo pojavila tudi tvorba dušikovih oksidov v izpušnih plinih. Kot pravi Katrašnik, moramo s cest nujno spraviti stare dizelske motorje, kar zadeva sodobne dizelske in bencinske motorje, pa ni razloga, da bi ukinjali ene na račun drugih.

V zadnji oddaji Avtomobilnost smo odprli problematiko finih delcev, ki jih vse bolj povezujemo tudi z modernimi bencinskimi motorji.

Matija Janežič