Pri majhnih avtomobilih je cena bistvenega pomena in cena preizkušane različice C3 je po ceniku okoli petnajst tisoč, v praksi pa okoli dvanajst tisoč evrov.

Gre za najbolje prodajano različico, kar se tiče motorjev, pogona in paketa opreme. Toda to, da je to najbolj običajna različica, še ne pomeni, da je na cestah ogromna množica enakih Citroënovih trojk.

Kar je opaziti hitro, poleg nenavadne oblike, so barve. Mali francoz se ne bo izgubil v dolgočasni in enakomerni sivini. Sploh če je pastelne barve, kot je bila naša, izbrati pa morate tudi barvo strehe, ogledal, pa prepoznavne plastične "zračne bunke", ki ščitijo vrata pri enem najbolj pogostih trkov na parkiriščih, ko se recimo nakupovalni voziček zaleti v avto.

Udobje pred dinamiko

Prenovljeni C3 ne prinaša posebej veliko novega. Je bolj ali manj enak prejšnjemu, vizualno in tudi tehnično. Seveda so klasične izboljšave, s katerimi je avto postal prijaznejši do okolja. Dizel, ki smo ga vozili, leta 2017, je sicer še na voljo, a ga praktično nihče več ne izbere. Največ kupcev seveda izbere vstopni trivaljni motor s petstopenjskim ročnim menjalnikom. In s to pogonsko izbiro je C3 zmeren. Čeprav je avto vizualno živahen, ne pričakujte živahne vožnje.

V kabini vam bo prijetno, če so vam všeč bolj odprti, prostrani avtomobili. Če ste za tiste trendovske, športne kabine s črnim stropom, no, to C3 ni. Tu veliko več štejejo nadvse udobni sedeži, pravzaprav fotelji. Čeprav se Citroën trudi, da bi ugajal s svojo mehkobo, tako podvozja kot sedežev, pa je nas spet navdušil s tem, da kljub mehkobi to ni svojeglav in mlahav avto, voznika vseeno uboga, ga čuti.

Še bolj podrobno ga lahko spoznate v videoprispevku iz oddaje Avtomobilnost.