Citroen je svoje avtomobile za bolj zahtevne kupce začel prodajati pod znamko DS. Slednji niti slavnih strešic nimajo več, hočejo biti nekaj več, necitroenovski citroeni. Toda v Citroenove prodajne salone je pripeljal citroen, ki obrne več glav kot vsi DS-i skupaj. Ime mu je cactus!

Ni všeč vsem. Eni se zgražajo, drugi že brskajo po Citroenovih spletnih straneh, tako neobičajen je. Ena od neobičajnih značilnosti so kaktusove bodice, plastični zračni mehurčki na vratih, ki pri tesnem parkiranju skrbijo, da neprevidneži z odpiranjem vrat ne odškrbnejo laka na vratih. Hvalimo, so zelo dobra ideja, a si jo ne predstavljamo, na katerem koli drugemu avtomobilu.

A medtem, ko želi DS biti Citroenova premijska znamka, pa so cactusa zasnovali z mislijo na cenovno dostopnejše avtomobile, torej na lažje dosegljive od klasičnih citroenov. A varčevanje pri gradnji so nekako zakamuflirali z domiselnim, smart oblikovanjem, ki še veliko bolj prevzame, kot bi z dražjo gradnjo. Odločitev močno hvalimo, bi bilo pa varčevanja vseeno lahko manj. Recimo, da bi se zadnja klop lahko zlagala po tretjini ali polovici, pa tudi da bi se šipe zadaj pogreznile v vrata, predvsem pa, da ponoči v kabini ne bi bilo tako temačno.

Cactus na prvi pogled vliva pričakovanje, da je mali SUV, ki so tako popularni med starejšimi vozniki. A tistega hrbtenici prijaznega pokončnega vstopanja, v cactusu ni. In tudi foteljasti sedeži na pogled obljubljajo več udobja kot ga je v resnici.

Tokrat smo primerjali dva cactusa, enega z bencinskim trivaljnikom, drugega z varčnim dizelskim motorjem. Vsekakor je bencinski motor prijetnejši, tudi dokaj varčen, seveda pa je odločitev stvar izračunov, ki so najbolj odvisni od vaših vsakodnevnih voženj. Pri našem rednem izračunu, torej pri 15.000 kilometrih na leto in 5-letni rabi sta avtomobila povsem blizu tudi po stroških.