Daimler in Maybach sta s prvim uspešnim bencinskim motorjem novembra 1885 opremila lesen bicikel in izdelala prvi motocikel "Reitwagen«" (jahalni voz), spomladi 1886 pa sta z motorjem opremila tudi kočijo in tako izdelala prvi štirikolesni avtomobil z motorjem na notranje izgorevanje.

Manj znano je, da sta spomladi 1886 z "dedkovo uro", kot so zaradi oblike imenovali njun motor, opremila tudi vodno plovilo, 4,5-metrski čoln Neckar, ki je dosegel največjo hitrost 6 vozlov (11 km/h). Z njim sta poleti začela poskusno pluti po reki Neckar, po kateri sta ga tudi poimenovala, jeseni istega leta pa sta na cesarskem patentnem uradu njegov pogon registrirala kot "napravo za poganjanje ladijskega vijaka s pomočjo plinskega ali bencinskega motorja".

Da bi se izognil nezaupanju javnosti do bencinskega motorja, saj so se opazovalci bali, da bi motor lahko razneslo, ga je Daimler skril pod keramični pokrov. Pokrov je z žicami povezal z ohišjem ter opazovalce pretental, da pravzaprav gre za električni motor, ki naj bi deloval "oljnoelektrično."

Čoln za železnega kanclerja

Daimler je izdelavo motornih čolnov kmalu razvil v pomemben posel in še pred prodajo svojega prvega avtomobila kupcu izročil že petintrideseti čoln. Oba, prvi avtomobil in petintrideseti čoln, je avgusta 1892 kupil maroški sultan.

Daimler je junija 1889 čoln z imenom "Marie" izročili nemškemu kanclerju Ottu von Bismarcku. Železnega kanclerja so menda velikokrat opazili na premcu čolna, ki ga je po jezerih ob njegovi palači Friedrichsruh v Lauenburgu upravljal njegov kapitan Lang. Bismarck je umrl leta 1898, leta 1922 pa so njegovi dediči čoln podarili Daimlerjevi tovarni. Danes si ga lahko ogledate v Mercedesovem muzeju v Stuttgartu, izdelali pa so tudi repliko, s katero se je mogoče popeljati po vodi.