Hyperloop, danes nekateri vidijo kot evolucijo pnevmatskega prevoza, izuma, ki ga poznamo že od prve polovice devetnajstega stoletja.

V preteklih dneh smo podrobneje predstavili idejo prevažanja, ki jo prinaša Hyperloop, in težave, s katerimi se snovalci projekta spopadajo. Svoje videnje tovrstnega načina prevoza je Elon Musk predstavil leta 2013, a sama ideja sega v leto 1827, ko je Josef Ressel, izumitelj ladijskega vijaka, predstavil prvi sistem pnevmatske pošte, ki ga je še dodatno nadgradil leta 1847. Ventili, ki jih je izumil pri nadgradnji, so zaživeli v drugih hidravličnih in pnevmatskih sistemih.

Ressljev sodobnik, Thomas Webster Rammell, je skupaj z Josiahom Clarkom predlagal podzemno cevno omrežje v osrednjem Londonu, ki bi optimiziralo in pospešilo prenašanje pošiljk. Sistem je zaživel leta 1863 in obratoval vse do leta 1874, ko je londonska pošta sistem prenehala uporabljati, ker so vozila v ceveh pogosto obtičala.

Upraba pnevmatskega transporta za prevoz ljudi se ni obdržala
Finančna kriza je v devetnajstem stoletju pokopala podoben projekt, pnevmatsko železnico, ki bi pod reko Temzo povezovala postaji Waterloo in Whitehall v Londonu. V cevi s premerom nekaj manj kot štiri metre, bi lahko posamezen vagon lahko naenkrat prepeljal petindvajset potnikov. Sistem so nameravali zgraditi iz predhodno izdelanih 67 metrov dolgih cevi. Agregat, nameščen v postaji Waterloo, bi ustvarjal podtlak in tako vlekel vagon, ko bi ta potoval iz Whitehalla, ter nadtlak, ko bi vagon potiskal nazaj proti postaji Whitehall.

Od avgusta do oktobra leta 1864 je pod nadzorom Thomasa Rammella potekalo preizkušanje pnevmatske železnice Crystal palace. Potnike je po železnici popeljal vagon, ki je bil opremljen z dodatnimi ščetinami, ki so zagotavljale tesen stik s stenami cevi in tako tudi delno zračno neprodušnost in z velikim ventilatorjem, ki ga je poganjal parni stroj.

Smo na točki preloma?
Idejni vodja Elon Musk pri projektu Hyperloop obljublja veliko: hitro, cenovno ugodno in udobno potovanje v cevnem sistemu z nizkim tlakom. Tako bo močno zmanjšana količina trenja in posledično tudi poraba električne energije, k temu pa bo pripomogla tudi uporaba zračnih ležajev. Vsi, ki sodelujejo v razvoju, se trudijo obdržati nizke stroške razvoja cevnega sistema in kapsul, ki bodo v tem sistemu potovale ter hkrati zagotoviti visoko stopnjo varnosti z avtomatizacijo upravljanja, ki bo slonela na tipalih in medsebojni komunikaciji med kapsulami. Da ima ideja velik potencial, kažejo razmišljanja nekaterih izumiteljev v preteklosti. Danes je morda tehnologija dovolj razvita, da bo ideja energetsko učinkovitega načina prevoza tudi zaživela.