Željo po bolj zeleni prihodnosti je čutiti pri posameznikih in korporacijah.

"Ampak želja po prenehanju uničevanja našega planeta preprosto ni dovolj, potrebne so težke odločitve in potreben je denar, veliko denarja, ki ga namenimo skupaj za skupni cilj," pravi urednik oddaje Avtomobilnost Miha Merljak, ki kot bistveno težavo, čeprav se na zelena področje spozna marsikateri gorečnež brez vpliva, vidi, da v tem, strokovnjaki z vplivom ta hip preprosto še ne vedo, v katero vrečo je treba metati denar.

Kadrovski in infrastrukturni izzivi

Trditev smo konkretizirali na na primeru elektrifikacije gospodarskih vozil. Pred nami je velik izziv, se strinjajo sogovorniki iz prevozništva in tudi proizvajalci vozil. Tudi kadrovski izzivi, saj zelena prihodnost utegne prinesti manj delovnih mest.

Nekatera podjetja v Sloveniji že danes nadomeščajo dizelska vozila z električnimi kombiji. A vsi po vrsti zagotavljajo, da bo to vzdržno le, če bodo temu prisluhnili tudi kupci.

Zdi se, da je najlažje elektrificirati lahka gospodarska vozila. A kot smo izvedeli v pogovoru z različnimi direktorji, pristojnimi za logistiko in pretok blaga pri nas, kjer upravljajo vozne parke, kot so Henkel Maribor, Špar, BTC Logistični center in Prigo, tudi pri manjših dostavnih vozilih naložbe še niso upravičljive z ekonomskega vidika.

Baterija, velika za šest osebnih vozil

Veliko bolj pa se zaplete, ko presežemo kategorijo vozil z maso treh ton in pol. Tovornjak potrebuje za svoje potrebe baterijo, veliko za šest manjših osebnih avtomobilov. Taka baterija bi se na domači vtičnici polnila dva dni.

Če avtobus na primer nima dovolj velikega dosega, ga mora upravljavec poklicati v garažo na polnjenje, pri tem pa nadomestiti z dodatnim vozilom in še enim voznik. Vse to pomeni dodatne stroške za podjetje. Čeprav je energija za električne avtobuse in tovornjake relativno poceni, pa so za upravitelja voznega parka višji stroški s postavitvijo infrastrukture za polnjenje previsoki, tudi v primerjavi z dizlom.

V LPP-ju Ljubljana je povprečna linija LPP-ja dolga okoli 250 kilometrov. Za to potrebujejo 300 kWh, da napolnijo 12-metrski električni avtobus, za členkasti pa je potrebnih 400 kWh na električne energije na dan Za celoten nabor avtobusov bi potrebovali okoli 80.000 kWh elektrike.
Kako bi lahko rešili gordijski vozel, smo z direktorji slovenskih podjetij ugotavljali v oddaji Avtomobilnost. Vabljeni k ogledu videoprispevka.