"Stara modrost pravi, da se peš daleč pride. Glede na to, kako se v zadnjih letih propagira pomen hoje, se zdi, da bomo tudi v prihodnost prej zakorakali peš, kakor pa z na primer avtonomnimi letečimi taksiji. Hoja je tudi najbolj primarna oblika mobilnosti, in ne pozabimo, v nevarno prometno džunglo se samostojno najprej podamo prav peš," reportažo o vse bolj skrb vzbujajočem vedenju pešcev, kolesarjev in voznikov, ki ob vožnji ali hoji gledajo še v mobilni telefon," pravi strokovnjak za varno vožnjo Andrej Brglez.

Brglez pravi, da se evolucija človeka še ni končala in tudi evolucija hoje ne. Potem ko na ta način po svetu potujemo že kakšnih dva milijona let, je človek hojo nadgradil, saj je postala dolgočasna.

"In to smo naredili tako, kot se danes mora. Ves čas moramo nekaj početi, biti omreženi in opremljeni z aplikacijami in nasveti, ki nam govorijo, kako moramo živeti in kaj se okrog nas dogaja. Pri tem pa ne dvignemo glave in po starem pogledamo okrog, da bi videli, kaj se dogaja okrog nas. Ne zanimajo nas ljudje okrog nas, ampak tisti, ki so "v telefonu". S tem jim namenimo pozornost in jim damo tudi med hojo prednost, čeprav je jasno, da trčili ne bomo v tem v telefonu, ampak v tiste, ki so v naši realni in neposredni bližini," pravi Brglez.

Z mislimi nekje drugje

Prav zato se je pešcev že prijelo ime "zombi pešci." Človeka, ki hodi, a je hkrati z mislimi, očmi, pogosto tudi z ušesi, nekje drugje. Zombi pešec se tako hkrati sprehaja po ulici in po medmrežju. Tako pride do trka dveh svetov.

Jože Hribar, direktor Agencije za varnost prometa, pravi, da je bilo po podatkih za leto 2016 in 2019 v prometnih nesrečah s smrtnim izidom 44 pešcev. "Po znanih podatkih ni imel noben pešec svetlobnega telesa ali takega oblačila, da bi bil viden v temi. Tudi v akciji Pešec, bodi viden, bodi previden, ki smo jo začeli oktobra, ko se poslabša vreme in je dan krajši, na to opozarjamo. To je čas, ko moramo biti še posebej pozorni."

Hribar dodaja tudi, da če uporabljajo telefon, se pozornost zmanjša kar do 60 odstotkov!

"Pametne naprave zahtevajo pametno rabo in na tej točki smo evolucijsko padli. Tehnologija nas je prehitela. Naredili smo prepametne naprave, prepametne za to, kakor jih uporabljamo," pravi Brglez in pojasnjuje, da zdaj nastalo težavo rešujemo tako, da si na glavo nameščamo tretje oko ali pa da na tla, kamor mimo zaslona telefona med hojo gledamo, dajemo opozorilna svetlobna telesa. "Težavo rešujemo po metodi klin se s klinom zbija, ne pa s staro dobro kmečko pametjo, ki pravi, glej kam hodiš, pa bo vse v redu."

Vabljeni k ogledu videoprispevka iz oddaje Avtomobilnost.