Temeljito bodo zmanjšali izpuste CO₂

Tudi pri Kii se vedno bolj zavedajo nevarnosti onesnaževanja našega planeta. Že res, da je to velika težava, ki nam preti, po drugi strani pa lahko pomeni tudi priložnost. Ravno zato so se pri korejski Kii zavezali, da se bodo v prihodnosti posvetili predvsem izdelovanju ekološko prijaznih avtomobilov. V dolgoročne načrte so med drugim zapisali tudi, da želijo do leta 2050 izpuste CO₂ zmanjšati za več kot 30 odstotkov. Posledično predvidevajo, da bo v prihodnjih letih velik poudarek namenjen hibridnim vozilom, ali še bolje priključnim hibridom. Ti so sicer trenutno še precej dragi, a z množično proizvodnjo (tudi drugih avtomobilskih znamk) bodo ti avtomobili dostopnejši, pa tudi sama infrastruktura ni tako zahtevna in draga.

Zeleni avtomobili se vedno bolje prodajajo

Njihova predvidevanja potrjujejo tudi številke. Še pred dvema letoma se je po vsem svetu vozilo približno 1,78 milijona eko­avtomobilov (med nje štejemo hibride, priključne hibride, električne avtomobile in pogon na gorivne celice). Lani je bilo teh že nekaj manj kot dva milijona, do leta 2020 pa naj bi to število naraslo že na več kot šest milijonov.

Vse pod svojo streho

Kia je ena redkih znamk, ki pod svojo streho združuje hibride, priključne hibride, električne avtomobile in avtomobile s pogonom na gorivne celice. Jasno, tudi na račun Hyundaija, s katerim na domačem trgu nastopa skupaj. Edina stvar, ki je v podjetju ne razvijajo sami, so baterije, ki jih kupujejo od zunanjih dobaviteljev. Začetki proizvodnje eko­avtomobilov pri Kii segajo v leto 2009, ko so trgu ponudili hibridna modela Forte in Optimo ter povsem električni model Ray. Sledila je hibridna limuzina K7 oziroma Cadenza ter tudi pri nas znan povsem električni Soul. Morda bo še letos luč sveta ugledala prenovljena Optima, ki bo na voljo kot običajni in tudi priključni hibrid. V letih od 2016 do 2020 pa bodo dodali še nove modele (nižji in srednji razred ter SUV) ter vključili pogon na gorivne celice.

Pogon na gorivne celice

K uporabi alternativnih pogonov so številne avtomobilske tovarne seveda privedle predvsem zakonodaje o izpustih. Če se osredotočimo zgolj na Evropo, bodo z zdajšnjih 130 gramov CO₂ na kilometer do leta 2020 avtomobilske tovarne v svoji celotni floti morale zmanjšati izpuste na zgolj 95 gramov na kilometer. Vendar se tega ne bo dalo doseči le z motorji z notranjim zgorevanjem, morda ne bodo dovolj niti običajni hibridi. Dodati bo treba še priključne hibride in - vsaj za zdaj kaže tako - tudi avtomobile s pogonom na gorivne celice. Tu pa vsaj trenutno težavo predstavlja vodik. Ljudje ga ne poznajo, posledično mislijo, da je nevaren in eksploziven. A pravzaprav ni nič drugače z drugimi gorivi, saj mora biti prav vsako eksplozivno, da je lahko uporabno za motorje z notranjim zgorevanjem. Zato bo sicer potrebnega precej truda, da se vodik približa širši množici ljudi, a to je več kot nujno. Navsezadnje tudi zato, ker se trenutno na svetu pridela že več kot 38 milijonov ton vodika. Prednjačijo ZDA z 21 milijoni ton, sledi pa Evropa s 7,6 milijona, Japonska z 1,8 milijona, Koreja z 1,3 milijona ter preostali svet s 6,3 milijona ton. Letna proizvodnja bi zadostovala za 190 milijonov avtomobilov s pogonom na gorivne celice, ki bi na leto porabili približno 200 kilogramov vodika. Trenutno se vodik uporablja v težki industriji, da pa se bo tudi v avtomobilski, bo seveda potrebna tudi ureditev ustrezne infrastrukture oziroma postavitev zadostnega števila polnilnic, kar pa v prvi vrsti predstavlja predvsem velik strošek.

Avtonomna vožnja

Sočasno z ekološko prijaznimi avtomobili pa se v globalnem svetu razvijajo tudi takšni, ki bodo v prihodnosti vozili sami. Tudi to področje za Kio ni neznanka. Povsem avtonomnega avtomobila Korejci za zdaj sicer še ne obljubljajo, a pravijo, da bi lahko na ceste zapeljal že nekje okoli leta 2030. Pri razvoju avtonomnih avtomobilov jih pravzaprav najbolj omejuje korejska zakonodaja, ki ne dovoljuje, da bi se s takšnimi avtomobili vozili po javnih površinah. Zato testiranja trenutno potekajo zgolj na dvorišču matične tovarne, ki pa seveda premore številne testne proge in pravzaprav vso potrebno infrastrukturo. Tako smo tudi v praksi preizkusili samovozeči soul, ki ne le da vozi sam, prehiteva in menja vozne pasove, povsem sam zna tudi parkirati. To znajo že pravzaprav običajni avtomobili ob sicer majhni pomoči voznika, a Korejci si želijo, da bi se voznik z njihovim avtomobilom pripeljal do parkirne hiše, izstopil in poslal avtomobilu prek pametne ure oziroma telefona ukaz, da naj parkira. Avtomobil bo potem samodejno poiskal prosto parkirno mesto in na njem tudi varno parkiral. Ko se bo voznik vrnil, bo počakal na istem mestu, avtomobil pa se bo do njega spet samodejno pripeljal. Da bo to izvedljivo, bo avtomobil opremljen s številnimi tehnološko naprednimi tipali, kamerami ter posebnimi radarji (LiDAR). Zadnji naj bi zagotavljali tudi že deloma avtonomno vožnjo. Tako zna trenutni soul menda že sam voziti po vnaprej vrisanih cestah, se sam voziti in prilagajati prometu na avtocesti (do hitrosti 120 kilometrov na uro), v nujnih primerih sam ustaviti ob robu cestišča na primernem kraju in pa do hitrosti 40 kilometrov na uro povsem samostojno voziti tudi v običajnem mestnem prometu. A kot rečeno, do serijskega Kiinega samovozečega avtomobila je še zelo daleč, bodo pa zato posamezni deli in sistemi, ki bodo pozneje tvorili celoto, na voljo že čez nekaj let.