Poudarili so tudi širitev omrežja električnih polnilnic, ki naj bi pripomogla k temu, da bi do leta 2021 v Sloveniji stalo 269 javnih polnilnic z močjo do 22 kilovatov in prav toliko z močjo nad 22 kilovatov, leta 2030 pa naj bi jih bilo več kot 20 tisoč. Poleg tega naj bi dobili v Sloveniji v naslednjih štirih letih skupno še 1.022 električnih polnilnic v zasebnih gospodinjstvih in 660 polnilnic v zasebnih podjetjih. Do leta 2030 naj bi tudi delež električnih avtomobilov na naših cestah dvignili na 17 odstotkov.

V povezavi s tem je zanimiva tudi na okrogli mizi predstavljena študija, ki jo je organizacija Element Energy Ltd izdelala v sodelovanju z evropskimi organizacijami za varovanje pravic potrošnikov, tudi našo Zvezo potrošnikov Slovenije, govori pa o praktičnih finančnih vidikih prehoda na avtomobile z alternativnim pogonom. Raziskavo so posebej prilagodili slovenskemu trgu vozil, ceni energentov, tako elektrike, številu prevoženih kilometrov, davčnim olajšavam ...

Vsako leto 3,5 odstotka
Če bi radi do leta 2050 emisije, ki jih ustvari promet, spustili pod 60 odstotkov ravni iz leta 1990, bomo morali vsako leto izpuste povprečno znižati za 3,5 odstotne točke, kar pomeni korenite posege v pogonsko tehnologijo vozil in način njihove uporabe. In to ne šele čez nekaj let, ampak takoj.

Uvedba učinkovitejših avtomobilov bo pripomogla tudi k zmanjšanju stroškov njihove uporabe. Če so predvidevanja pravilna, bi se že do leta 2024 stroški uporabe električnega avtomobila v štiriletnem obdobju spustili na raven avtomobila z bencinskim motorjem na notranje izgorevanje.

Tudi na ravni bencinskih in dizelskih avtomobilov se bodo zaradi čistejših in gospodarnejših motorjev hkrati občutno zmanjšali stroški uporabe, saj naj bi leta 2025 kupljeni povprečni bencinski ali dizelski avtomobil v primerjavi z enakovrednim iz leta 2015 uporabniku prihranil 500 evrov za gorivo v prvem letu in od 4.400 do 9.400 evrov v vsej življenjski dobi. To je 16 let.

Leta 2030 električni avtomobili stroškovno enaki dizelskim
Do tedaj je seveda še dolga pot, saj so trenutno za prvega uporabnika avtomobili z bencinskim ali dizelskim motorjem najugodnejša izbira, električni in hibridni avtomobili, da ne govorimo o avtomobilih na gorivne celice, pa so močno odvisni od državnih subvencij in pripravljenosti proizvajalcev na nizke marže.

Če izračuni raziskovalcev držijo, bi baterijska tehnologija lahko kmalu tako napredovala, da bi se stroški uporabe električnih avtomobilov torej do leta 2024 spustili na raven avtomobilov z bencinskimi motorji, do leta 2030 pa celo le malenkost nad raven avtomobilov z dizelskimi motorji. Stroški uporabe hibridnih in priključno hibridnih avtomobilov bodo sicer v naslednjih letih padali še koreniteje, a se bo krivulja njihovega zniževanja okrog leta 2020 izravnala in bodo bolj ali manj vedno ostali za dobrega tisočaka ali dva nad stroški uporabe električnih avtomobilov in avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje.

Kaj storiti?
In kakšna so priporočila za evropske odločevalce? Kot pravijo raziskovalci, bi morala Evropska unija na začetku sprejeti predvsem ukrepe, s katerimi bi proizvajalce avtomobilov pripravili do tega, da bi še več vlagali v razvoj novih tehnologij. Naslednji ukrep bi bil zmanjšanje povprečnih izpustov ogljikovega dioksida na 70 gramov na kilometer do leta 2025 in na 45 gramov na kilometer do leta 2030. Zavedati se tudi moramo, da se vzporedno z zmanjševanjem deleža ogljikovega dioksida v izpuhih praviloma zmanjšujejo tudi deleži strupenih plinov, s tem pa postaja čistejši tudi zrak, ki ga dihamo. Prav zaradi izpustov v prevozu naj bi bilo vsako leto v Evropi 10 tisoč prezgodnjih smrt.

Če bo razvoj šel v pravilno smer, se bo med letoma 2020 in 2030 zmanjšala tudi potreba po davčnih spodbudah za alternativne pogone, saj bodo elektrificirani avtomobili zaradi zmanjšanja stroškov nakupa in uporabe sami po sebi postajali čedalje privlačnejši od avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje.

A velja tudi premislek v drugi smer. Stopnje obdavčitev so danes sicer višje na avtomobile z motorji na notranje izgorevanje, pričakovati pa smemo, da se bodo z rastjo prodaje električnih avtomobilov ne samo zniževale in ukinjale stopnje subvencioniranja, ampak da se bodo po stopnji obdavčitve električni avtomobili počasi začeli približevati vrednostim obdavčitve klasičnih avtomobilov, saj je malo verjetno, da bi se države odpovedale izjemo bogatemu viru prihodkov za polnjenje proračuna s številnimi dajatvami, taksami in drugim, kar plačujemo za lastništvo in rabo osebnega vozila.

Seveda bo zaradi povečanja uporabe elektrificiranih avtomobilov treba povečati tudi omrežje polnilnih postaj in poleg povečanja zmogljivosti in trajnosti električnih baterij, ki bo navsezadnje stvar proizvajalcev, oblikovati tudi kanale za njihov odvzem in razgradnjo ter njihovo zamenjavo z novimi, kar bo elektrificirane avtomobile naredilo zanimive tudi za trg rabljenih vozil. Navsezadnje so tudi najstarejši električni avtomobili na trgu premalo časa, da bi lahko proizvajalci in razgrajevalci že pridobili potrebne izkušnje. To jih torej še čaka.

Evropa dveh hitrosti
Dodajmo še komentar našega sodelavca Andreja Brgleza, sicer enega izmed udeležencev okrogle mize in direktorja Inštituta za civilizacijo in kulturo: "Okrogla miza, ki je potekala v organizaciji Zveze potrošnikov Slovenije, je bila zanimiva tudi za to, ker smo se tako lahko na najbolj neposreden način soočili z razmisleki predstavnikov organizacij za zaščito potrošnikov iz različnih Evropskih držav."

Tudi njihov pogled, ki danes in jutri ocenjuje predvsem skozi prizmo zaščite kupca in njegove pravice do kar najbolj varne, ekološke in finančno učinkovite mobilnosti je pokazal, kako zelo različni so lahko naši pogledi na električno mobilnost. Vidi se ne le Evropa dveh hitrosti, ampak tudi realnost sveta, v katerem je prepad med razvitimi in revnimi tako velik, da so napovedi o tem, koliko bo lastnika stalo lastništvo bencinskega ali električnega avtomobila leta 2030 tako prazne in nenatančne kot napoved vremena na dan 20. 2. 2030. Neznank je preprosto preveč.

Prag smo že prestopili
A po drugi strani je tudi s stališča nevladnih organizacij za zaščito potrošnikov poenoteno mnenje o vsaj dvojem, da nismo pred pragom velikih sprememb v mobilnosti, ampak da smo prag že prestopili in da se bo nova tehnologija pogona, kateri koli že to bo, med kupci dobro in zares uveljavila takrat, ko jo bodo kupci hiteli kupovat sami, brez pomoči subvencije.

Tako kot danes v salone hitimo kupovat športne terence, ki niso niti najbolj ekološki niti najbolj gospodarni avtomobili. Kupci se pri nakupu ne odločamo vedno na podlagi zgolj hladnih racionalnih dejstev. Se lahko to spremeni do leta 2030? "Nekaj je gotovo, takrat bo na cestah še veliko danes, jutri in v prihodnjih letih kupljenih športnih terencev, ki se jim še naprej napoveduje strma prodajna rast, med njimi pa bo res vedno več tudi hibridov," končuje Brglez.