Na ovalu nam seveda organizatorji niso dovolili voziti s polno hitrostjo, ker pač morajo skrbeti za varnost. Nas je pa s polno hitrostjo okoli popeljal Cuprin testni voznik Jordi Gene in nam razložil, da za vožnjo po najstrmejšem odseku potrebujemo hitrost vsaj 120 km/h. Z manjšo hitrostjo začne avto drseti navzdol, ali pa se lahko celo prevrne. Na oval so nas zapeljali zato, ker smo vozilo preizkušali na legendarnem dirkališču – z imenom terramar, torej imenom, s katerim je Cupra poimenovala svoj novi model.

To je tudi tretje najstarejše namensko dirkališče v Evropi, takoj za dirkališčema Brooklands in Monza. Danes na dirkališču avtomobilskih dirk ni več, je pa to eden izmed rojstnih krajev Cupre, ki je bila pred šestimi leti ravno tukaj uradno predstavljena kot samostojna znamka.

Kako je nastalo ime Cupra?

Cupra se je torej vrnila domov, ampak v resnici še dlje kot pred šestimi leti. Znamka Cupra je namreč kot del Seata nastala že sredi 90. let kot skovanka besed “cup racing”. Cupra tudi v svoji novi preobleki in pri svojih novih modelih ni zanemarila svojih dirkaških genov in to nas pripelje do zgodbe, ki jo govori novi terramar.

Na prvo vožnjo terramarja sem prišel s svežimi občutki s testa Volkswagnovega tiguana, ki je tehnično gledano zelo tesen sorodnik tega avtomobila. Ravno pri voznih lastnostih sem opazil, kako bolj dinamična in športna od tiguana želi biti Cupra s terramarjem. Po mojem mnenju bi morala biti prav to ena glavnih razlik, ki bo odločala pri izbiri med dvema priljubljenima adutoma iz istega koncerna.

Dinamična avtomobilska znamka

Terramar je že standardno opremljen s športnim vzmetenjem, njegovo krmiljenje je progresivno, opcijsko pa so na voljo celo športne zavore Akebono.
Običajno dajemo pri vozniških užitkih prednost nižjim avtomobilom, recimo cupri leonu, ampak prav terramar je dokaz, da lahko inženirji in testni vozniki s pametnimi nastavitvami podvozja tudi pri športnem terencu zagotovijo zelo dobro lego v zavojih in predvidljivo, oziroma celo igrivo obnašanje vozila.

Moram priznati, da sem na katalonskih cestah pri prelaganju teže vozila v zavojih zelo užival, no, to pa so mi omogočili tudi takšni dirkaški, školjkasti sedeži, ki vozniku z močno bočno oporo nudijo zelo dobre občutke.

Ne le agresivna zunanjost, tudi notranjost je pravzaprav za avtomobil te vrste nadpovprečno športno zasnovana. Tega občutka ne dajo le športni sedeži, pač pa tudi sredinska konzola, ki je obrnjena proti vozniku. Seveda ne gre za dirkaško delovno mesto v slogu Cuprinih turnih dirkalnikov, a dvignjena in obrnjena konzola pričara občutek športnega kokpita, ki da vozniku nekoliko dirkaško utesnjen občutek.

Pika na i pa je poseben gumb z logotipom Cupre na volanskem obroču. Ta je seveda namenjen voznim programom, med katerimi imamo tudi tiste “rohneče”.

Za ljubitelje klasike

Terramar je zadnji model Cupre, ki ni popolnoma električen. Pravzaprav so mi odgovorni ob uradni premieri povedali, da jim bo prav ta avtomobil z uspešno prodajo pomagal zagotoviti popolnoma električno prihodnost ob koncu tega desetletja.
Čeprav so pogoni tudi v tem primeru v veliki meri elektrificirani, pa bo pri vseh glavni energent še vedno bencin. In v primeru fosilnih goriv bo šlo izključno za bencin. V nasprotju s sorodnimi modeli Audija in Volkswagna terramar dizelskih pogonov ne bo ponujal.

Še več o prvih vtisih iz vožnje terramarja pa v videoreportaži iz oddaje Avtomobilnost.