"Treba je ločiti med strahom in fobijami. Poznamo normalen strah, ki je biološka danost človeku, da ne počne neumnosti, ki jih počnemo v življenju in bi lahko pripeljali celo do tega, da bi človeško raso iztrebili. Ta strah je točno znan,“ pravi psiholog Janez Rojšek, ki razloži, kaj je razlika med strahom in fobijami.

Pri fobijah gre za pretiravanje. Fobije peljejo v velike bojazni, ki pomembno vplivajo na človekovo dejavnost, doživljanje, tako v medsebojnih odnosih kot poklicu. "V življenju zaradi omejitve doživljajo nezadovoljstvo,“ pravi psiholog, ki pravi, da je izvor fobij zelo kompleksen. Fobije se razvijajo dolgotrajno, zelo počasi. Svoje korene imajo pogosto v preteklih, neprijetnih travmatičnih izkušnjah ali aktualnih izkušnjah v vsakdanjem življenju. Zato ločimo preproste od kompleksnejših, travmatskih fobij, ki so zelo nejasne v svojem nastanku. Zato tudi terapevtski proces traja več časa.

Kako se spopasti s fobijami?
"Fobije vedno sprožijo situacije, ki so vezane na posamezne predmete ali situacijske dejavnosti, V prometu se lahko bojimo predorov, vožnje z avtomobilom, na drugi stani se lahko bojimo ostrih predmetov, zobozdravnika. To so najpogostejše fobije, bojimo se tudi letal, letalskega prevoza. Fobija pred letenjem je bolj kompleksa stvar,“ pojasni Rojšek in dodaja, da sama narava fobije določa pristop, kako se bomo lotili reševanja. Kompleksnejših, ki so rezultat dolgoletnega dogajanja in spreminjanja v človekovem življenju, se lotijo z dinamično psihoterapijo.

Obstajajo tudi prometne fobije. Če so vzrok prometne nesreče, so lahko zelo travmatične. "Približno 10 odstotkov ljudi ima taka fobična doživetja v svojem spominskem vedenju,“ pravi Rojšek.

Druga stvar je, kako in na kakšen način se lotijo takih fobij. Pogosto jih ljudje skušajo razrešiti sami, skušajo razumeti, kaj se dogaja. Običajno tudi ne pridejo do odgovorov. Fobije se zato le še razraščajo in omejujejo človekove dejavnosti, socialni prostor se oži. Človek je vsem manj srečen, ker ima vse manj razlogov, da bi bil zadovoljen z življenjem. V primerih, ko začne fobija vplivati na življenje, je nujen terapevtski proces, ki ga lahko dobimo samo v ustreznih zdravstvenih ustanovah.

Fobije so lahko tako močne, da si ne upamo zapeljati z avtomobilom v križišče, krožišče, ne upamo si parkirati avtomobila. Ko se začnemo takim situacijam izogibati in se začnemo celo odpovedovati vožnji z avtomobilom, takrat je taka pomoč nujna. Velikokrat zaradi tega postanemo breme okolici, ker pričakujemo pomoč od bližnjih, ki nas morajo voziti naokoli in za nas skrbeti. Iz tega se hitro razvije drugotna korist.

Naredila izpit, potem pa ni več vozila
Prav to se je zgodilo naši sogovornici Mateji Oven, ki je pred 16 leti naredila vozniški izpit, potem pa ni več vozila avtomobila. "Leta 2001 sem naredila vozniški izpit, potem sem pa nehala voziti, ker ni bilo nobene potrebe. Na fakulteto se mi ni bilo treba več voziti, drugam pa me je vozil takratni fant, ki je ravno kupil nov avto.“

Prelomnica se je zgodila leta 2015, ko je morala hčerko odpeljati na zdravniški pregled, mož pa je zbolel. "Morala sem prositi sestro, ali lahko odpelje hčerko do zdravnika. Sama si nisem upala sesti za volan. Takrat sem rekla, da je dovolj, da ne morem biti breme in prositi druge, da me vozijo naokoli,“ pravi Mateja.

Pravi, da je bila največja težava strah. Promet se je v tem času povečal, pozabila je na prometne znake, pravila v križiščih, strah jo je bilo hitrosti, norcev na cesti ...

"Potem sem dobila nekoga, ki me je bil pripravljen počasi vpeljati v vožnjo. To je bil prvi korak. Zato se zdaj upam voziti po znanih poteh, kjer vnaprej vem, kje in kam moram zaviti, kje moram biti pozorna. Neznanih poti pa me je pa še vedno strah,“ razloži in doda, da jo je še bolj strah, da bi povzročila hudo prometno nesrečo in da bi koga poškodovala.

Zakaj bi do nesreče sploh prišlo? "Bojim se, da bi se v paničnem napadu napačno odzvala,“ pravi, pa čeprav je v času, ko je naredila vozniški izpit, nikoli ni bilo strah hitrosti, nikoli ni imela niti slabe izkušnje v prometu.

Čim prej je treba poiskati strokovno pomoč
Psiholog pravi, da se je odločila pravilno, da je najprej poiskala strokovno pomoč. Poiskati je treba inštruktorja varne vožnje, človeka, ki je zaupanja vreden, da te fobije prebrodi. Prvo pravilo je, da se teh situacij ne izogibamo, ampak se z njimi čim prej spoprimemo. "S tem vpliv fobije zmanjšamo in izničimo. O tej fobiji moramo spregovoriti na glas in pomoč poiskati pri inštruktorju varne vožnje. Lahko je to tudi nekdo bližnji, na katerega se zanesemo kot voznika. Da nas spremlja, ne pa da namesto nas vozi. To je bistveno,“ pravi Rojšek.

Lahko začnemo na nekem praznem parkirnem prostoru. S tem spet spodbudimo vse motorične mehanizme, ki so za vožnjo potrebni. Moramo pa vedeti še nekaj. Fobija sama po sebi ne vpliva na same sposobnosti vožnje. Ne zahteva ocene voznikovih voznih sposobnosti, gre bolj zato, da postane problem čustvena reakcija, ljudje se zatečejo k tabletam, dodajo še alkohol, da bi strah premagali. To stanje pa vpliva na vozniške sposobnosti, še razloži psiholog.

Druga stvar so prometne nesreče, ki so travmatične. Če je pri tem poškodovana možganovina, je treba ponovno ugotoviti voznikove sposobnosti za vožnjo vozila. Taka poškodba za seboj prinese posledice glede pozornosti, zbranosti, potem sposobnost reakcijskih časov, sposobnost predvidevanja in načrtovanja situacij na cesti, ki je prav tako pomembno za voznika. Poškodbe možganovine lahko človeka za določen čas ali pa za trajno poškodujejo. Takrat je treba ponovno oceniti sposobnost za voznika.

Za premagovanje fobij je treba veliko poguma, soočenja in osebnega prizadevanja. In zaupanje v strokovnjaka. Če čimprejšnja vrnitev za volan ne uspe, je potrebna strokovna pomoč.

Na tematiko fobij v prometu smo se v Avtomobilnosti pripravljali dlje časa, saj je tema obširna, zelo občutljiva in odpira vrata na vsakem koraku, kamor koli smo pogledali. Avtor oddaje Avtomobilnost Andrej Brglez se je s to tematiko še kot inštruktor varne vožnje srečeval tako s tistimi, ki so imeli prometno nesrečo, kot s tistimi, ki že dlje časa niso vozili avtomobila in so se želeli na nov način spet vključiti v promet. Če imate fobije, vezane na promet in vožnjo avtomobila, se nam javite in pišite na naslov petra.jakob@avtomobilnost.si. Pomagali vam bomo.