V Sloveniji je bilo konec lanskega leta več kot 437 tisoč medobčinskih delovnih migrantov, kar je več kot polovica delovno aktivnega prebivalstva. Jutranje in popoldanske gneče nas stanejo kar nekaj časa, denarja, seveda gredo tudi živci. Val 202 in Avtomobilnost s pomočjo Darsa pripravljata časovni migracijski poskus.

Sodelujte tudi vi
Na dveh določenih odsekih avtocest v določenem časovnem obdobju merimo pretočnost. Prihodnji teden vas bomo pozvali k drugačnemu načinu vožnje in ugotavljali, ali boste na isti poti res prišli hitreje do cilja. Gre za velik izziv. Če nam uspe dokazati, da smo s spremenjenim načinom vožnje skrajšali potovalni čas, bomo vedeli, da je to zato, ker smo oz. ste vozili s primerno varnostno razdaljo in čim enakomernejšo hitrostjo – brez naglih in močnih pojemkov ali pospeškov. Prihodnji teden boste torej lahko sodelovali na dveh odsekih najbolj obremenjenih avtocest – se pravi štajerke in dolenjke.

Kot smo v oddaji Avtomobilnost ugotovili že večkrat, je težava zastojev in vožnje v jutranjih in popoldanskih konicah zelo velika. Celo tako velika, da se je vsi, ki stojijo v koloni, dobro zavedajo, pa vseeno do zdaj nismo našli rešitve, da bi tudi v praksi izkoreninili vozniške navade, ki Evropo obremenjujejo z milijardnim stroškom, samo zato, ker sedimo v avtomobilu in stojimo v zastojih, ko se vozimo v službo in iz nje. "Ko smo ljudi spraševali, smo dobili občutek, da so se vdali v usodo. Mogočih rešitev je več, lahko polemiziramo o javnem potniškem prometu, razširitvi avtoceste na več pasov, tudi o avtonomnih avtomobilih. Ampak nekaj pa lahko naredimo mi sami in začnemo lahko že jutri," pravi avtor Avtomobilnosti Andrej Brglez in pojasni, zakaj bo zelo zanimiv poskus, h kateremu vabimo vse, ki se bodo vozili na omenjenih relacijah, kjer bomo merili pretočnost in vozniški čas. "Z vozniškim slogom lahko skrajšamo potovalni čas, vožnjo naredimo varnejšo, manj stresno in bolj ekonomično," pravi Brglez, ki razloži, da v praksi to pomeni, da mora biti varnostna razdalja med vozili taka, da omogoča tekočo vožnjo. To pomeni vožnjo brez sunkovitega zaviranja in pospeševanja.

Fantomski zastoj
Praviloma taka vožnja privede do tega, da se vedno nekdo vrine v prostor med varnostno razdaljo dveh vozil, kar bomo tudi z našim pozivom k sodelovanju pri poskusu poskušali preprečiti. Vozniki se sicer trudijo držati dogovorjene hitrosti, ampak ker vozniško vedenje ni povsem brezhibno in ker ne morejo vsi ohranjati hitrosti pri natančno 50 km/h, vozijo enkrat malo hitreje, drugič malo počasneje. To povzroči spreminjanje razdalje med avtomobili in učinek elastike. Se pravi, nenehno pospeševanje in zaviranje. Če vozila zadaj dohitevajo stoječo ali počasi premikajočo se kolono hitreje, kot uspe tistim na začetku kolone pospešiti, pride vmes do ustavitve, torej kolone. Če je na cesti veliko avtomobilov, je dovolj, da že manjša skupina vozil z nenadnim ali močnejšim spreminjanjem hitrosti sproži verižno reakcijo in že čez nekaj trenutkov imamo stoječo kolono. Povedano na kratko, ko se prvi avtomobil na cesti ustavi in naredi kolono stotih vozil, bo zadnji na mestu stal osem minut, preden bo speljal, kar smo v eni izmed preteklih oddaj Avtomobilnost dokazali tako v praksi kot v teoriji.

V rušenje prometnega toka torej veliko prispevajo vozniki sami, s številnimi spreminjanji voznih pasov, neosredotočenostjo na vožnjo in premajhno varnostno razdaljo. Mi trdimo, da je promet ekipna igra. Več kot vas bo sodelovalo v našem poskusu, bolj se bo prometni tok sprostil do te mere, da bi lahko v jutranji prometni konici prihranili tudi 10 minut na poti v službo. Pa ne samo to, vožnja bo manj stresna, poraba goriva manjša. Kar je izziv.

V eni izmed preteklih oddaj Avtomobilnost smo ugotovili, da sta ključ do tekoče vožnje brez kolon varnostna razdalja in stalna hitrost. Pa tudi to, da je promet ekipna igra. Vsak izmed nas, ki je v koloni, je lahko del težave ali pa del rešitve. Ne verjamete? Poglejte si oddajo Avtomobilnost.