Celoten projekt je Rosemary Penwarden stal okoli 14.500 evrov, kar je manj, kot je cena povprečnega električnega avtomobila, vendar je vanj vložila tudi med osem in deset mesecev trdega dela. "Moraš biti malo nor," je povedala za Guardian, za motivacijo pa se je zahvalila velikim naftnim podjetjem in onesnaževalcem okolja.

Penwarden je Hondo City letnik 1993 kupila na avtoodpadu in lastnoročno odstranila motor z notranjim zgorevanjem. Nato je stari zamenjala z električnim in vgradila tudi nov menjalnik, sprednji in zadnji del vozila pa je napolnila z baterijami – 24 pod pokrov motorja in 56 v prtljažnik.

Avto lahko prevozi približno 120 kilometrov, preden ga je treba znova napolniti. Električni avtomobil lastnica polni doma, kjer elektriko v celoti pridobiva iz obnovljivih virov, s sistemom 27 sončnih panelov, navaja novozelandski portal stuff.co.nz.

Predelava avtomobila se dolgoročno izplača, a je naložba draga

Kljub vsem uram trdega dela in vloženih 24.000 novozelandskih dolarjih (14.500 evrov) Penwarden trdi, da je "privilegirana", ker ga je sploh lahko izvedla. Ne samo zato, ker si ga je lahko finančno privoščila, temveč tudi zato, ker je poznala prave ljudi, ki jih je prosila za pomoč.

"O vsem tem okoljskem sranju lahko govorimo, kolikor hočemo, vendar je zadeve treba na koncu implementirati," je za Guardian povedal inženir hladilnih naprav Hagen Bruggemann, ki je pomagal pri projektu. James Hardisty​, lastnik podjetja, ki avtomobile na tekoča goriva spreminja v električne, pri tem poudarja, da se stroški lastniku dolgoročno znižajo, vendar naložba ostaja zelo draga.

Rosemary Penwarden vnuke uči praktičnih spretnosti

Rosemary Penwarden, sicer uveljavljena novozelandska okoljska aktivistka, na drugi strani trdi, da je znižanje stroškov sploh ni motiviralo, čeprav je predtem plačala tudi po 100 novozelandskih dolarjev (60 evrov) za gorivo na teden. "Želela sem pokazati, da se da," pravi 63-letnica. Velika motivacija pa so bili tudi veliki onesnaževalci okolja, kot so naftni velikani, ki jih krivi za okoljsko krizo.

Lastnica električnega avtomobila sicer živi v kraju Waitati na jugu Nove Zelandije, kjer se ukvarja predvsem z vrtnarjenjem in vinarjenjem, precej pa se ukvarja tudi s svojimi vnuki. "Čutim, da je moja dolžnost, da jih kot babica naučim praktičnih spretnosti, saj jih bodo potrebovali," pravi.