," pravi Ivan Kapun, vodja prometnega sektorja na MNZ-ju.
Naj jih sovražimo ali ne, na radarje je treba pogledati tudi z drugega zornega kota. Ko naštevamo najpomembnejše razloge za prometne nesreče, med prve tri spada prevelika hitrost, in ko naštevamo ukrepe, vedno rečemo, da bi morala biti policija na cesti bistveno bolj navzoča. Radar je neke vrste policist, čeprav bi morali biti policisti navzoči v fizični obliki, v oddaji Avtomobilnost ugotavlja prometni strokovnjak Andrej Brglez. Če dobimo kazen od policista zaradi prehitre vožnje, to lažje "prebavimo", kot če dobimo položnico s sliko za prehitro vožnjo na dom. Še posebej, če nas na enem odseku radar večkrat ujame. "Zato se mi zdi oseben pristop boljši," meni Brglez in hkrati dodaja, da na radar ne moremo vplivati: "Ne moremo se izgovarjati, da smo peljali ženo v porodnišnico, na primer."

Policist lahko izreče tudi samo opozorilo
Pri nadzoru prometa lahko ob ugotovljenem prekršku sicer policist vozniku namesto sankcije izreče zgolj opozorilo. Policist lahko to stori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena, to pomeni, da ni bilo nikakršnih škodljivih posledic, ali pa če policist presodi, da je opozorilo zadosten ukrep.
Ivan Kapun je za oddajo Avtomobilnost pojasnil, da policija z radarji, bodisi s stacionarnimi radarji bodisi s poostrenimi policijskimi kontrolami, opremlja najnevarnejše odseke. "Radarske meritve so učinkovite, če se izvajajo dlje časa in stalno." Kapun navaja primer izpred let, ko so policisti stali in merili hitrost na Dolenjski cesti v Ljubljani pri Semenarni Ljubljana. "Še zdaj udeleženci cestnega prometa tam zelo spoštujejo hitrostne omejitve, pa čeprav je danes tam štiripasovna cesta."

Slovenci so pri izogibanju plačila kazni zelo inovativni
Zakaj policija ne kupi več radarjev, če so tako uspešni? "Radarji so precej dragi, nakup je še najcenejši. Če postaviš stacionarni radar, potrebuješ vso infrastrukturo," pravi Kapun, ki poleg stroškov vzdrževanja poudarja še zapleten prekrškovni postopek. "Težava je v birokraciji in v voznikih, ki niso samokritični do hitrosti, s katero se vozimo in se poskušamo na vsak način izogniti, da bi bili sankcionirani. Slovenci smo zelo inovativni."
Izdaja plačilnega naloga je večinoma avtomatizirana. Cilj policije je, da ugotovljene prekoračitve hitrosti obdela čim hitreje, zato lahko lastniki vozil pričakujejo, da plačilni nalog ali obvestilo o prekoračitvi hitrosti prejmejo na dom (praviloma) v petih dneh. Pri kar okoli 80 odstotkih ugotovljenih prekrškov lahko fotografijo prekoračitve uporabijo kot dokaz v postopku, v 20 odstotkih pa gre za primere, ko ni dobro vidna registrska tablica ali pa je položaj vozil na fotografiji kršitve takšen, da meritev ne moremo šteti za veljavne.

Predlagaj kontrolo
Na policiji so leta 2013 predstavili spletno aplikacijo Predlagaj kontrolo, z uporabo katere lahko vsak prispeva k boljši varnosti v domačem okolju. To pomeni, da ima vsak možnost policiji predlagati, na katerih mestih bi morali bolj paziti na ravnanje udeležencev v prometu, predvsem glede prehitre vožnje. Tri četrtine vseh pobud izvirajo iz prepogostih prekoračitev hitrosti na predlaganih mestih, preostale pobude pa na različne druge kršitve cestnoprometnih predpisov. Policistom je sicer večina predlaganih mest že znana in tam nadzirajo promet, sproti pa preverjajo tudi nove lokacije.
Najnovejši primer učinkovitosti radarja je tudi odsek, ki je opremljen s sekcijskim merjenjem hitrosti. Sistem deluje na podlagi merjenja povprečne hitrosti, povprečna hitrost pa se je na tem odseku zmanjšala s prej 98 km/h na 92 km/h. "Tudi za sekcijsko merjenje na Trojanah nam očitajo inkasantstvo. Poslušamo očitke, da je to samo še polnjenje proračunske blagajne. V resnici je ravno obratno, glob je manj. Ljudje so opozorjeni in prisiljeni, da vozijo na daljši relaciji z manjšo hitrostjo. Zato je varnost na tem odseku, kjer je ogromno predorov, bistveno boljša," razlaga Kapun.

Merijo tudi varnostno razdaljo
Policisti so vse bolje opremljeni z merilniki hitrosti, ki so vse bolj dovršeni in natančni. Še vedno so najpogostejši ročni laserski merilniki hitrosti. Vmes so nabavljali sisteme provida, kjer je mogoče upravljati meritve hitrosti iz premikajočega se vozila. V zadnjem času uvajajo tudi laserske merilnike hitrosti, ki omogočajo videozapis, kjer poleg hitrosti izvajajo tudi meritve varnostne razdalje. Policija je prvi večfunkcijski merilnik kupila leta 2013.

Na policiji pravijo, da je upravljanje merilnika preprosto, omogoča dober videozapis, njegova prednost pa je, da lahko varnostno razdaljo merijo kar z nadvozov avtocest. Največ kršitev prekratke varnostne razdalje ugotovijo na avtocestah in hitrih cestah, kjer so zaradi velikih hitrosti posledice trčenj najhujše. Na avtocesti se zaradi neupoštevanja varnostne razdalje pogosto zgodijo manjše prometne nesreče, katerih posledice so na primer zastoji in gneče.
Radarski detektorji? Skorajda povsod po Evropi pa so strogo prepovedani motilci naprav za meritve hitrosti, za katere sta pri nas zagrožena takojšen odvzem naprave in visoka denarna kazen. Spet drugje, kjer so detektorji dovoljeni, pravijo, da so pozornejši na omejitve hitrosti in so zaradi njih postali celo varnejši vozniki. Britanska fundacija Mori je v svoji anketi ugotovila, da so detektorji pozitivni, saj so bili neuporabniki glede na prevožene razdalje enkrat pogosteje udeleženi v prometnih nesrečah, kot tisti, ki so imeli v avtomobilih detektorje.

Sistemi proti prehitri vožnji
Prehitri vožnji oziroma preprečevanju te pa vse večjo pozornost posvečajo tudi proizvajalci vozil. Zelo so priljubljeni omejevalniki hitrosti, pri Fordu pa so v številne svoje modele vozil že vgradili tehnologijo, gre za inteligentni omejevalnik hitrosti, ki pomaga, da ne vozimo prehitro. Inteligentni omejevalnik hitrosti s pomočjo kamere odčitava prometne znake z omejitvami hitrosti in s prilagoditvijo dušilne lopute pomaga vozniku, da vozi v skladu z omejitvijo, zato se mu ni treba bati radarjev, kazni, točk in odvzema vozniškega dovoljenja, predvsem pa se lahko z varno vožnjo izogne nezgodam.
"Vozniki pogosto nehote kršijo hitrostne omejitve in se tega zavejo šele, ko zagledajo bliskavico radarja, prejmejo položnico s kaznijo ali jih ustavijo policisti," pravi Stefan Kappes, nadzornik sistemov za aktivno varnost pri Fordu Evropa. Pri Fordu kot prednosti sistema navajajo, da je vožnja manj stresna. Vozniki lahko že nekaj časa nastavijo največjo hitrost vozila, omejevalnik hitrosti pa jim omogoča, da se največja hitrost samodejno prilagaja trenutno veljavni omejitvi.
"Prav pri radarjih se torej najpogosteje odpre razprava o pretiranem nadzoru. V tistih državah, kjer je radarjev zelo veliko, so vozniki skoraj ves čas pod nadzorom. Naj imamo radarje radi ali ne, prihodnost je taka, da radarjev na cestah verjetno sploh ne bo, ampak saj bo tako ali tako ves čas jasno, kako hitro so se nekje peljali. Pa če nam je to všeč ali ne," končuje Brglez.

V zadnji oddaji Avtomobilnost smo se posvetili merjenju hitrosti.