Kolesarjenje je ena najbolj do okolja prijaznih oblik mobilnosti, hkrati pa se v Sloveniji, še zlasti v zadnjih letih, veča število rekreativnih kolesarjev.

Da bi bilo kolesarjenje tako po vsakodnevnih opravkih kot športno preživljanje prostega časa čim bolj varno, je odgovornost vseh udeležencev v prometu, so poudarili v AMZS-ju, v katerem so v Centru varne vožnje pripravili delavnico, na kateri so opozorili na nevarnosti, ki kolesarje in tudi druge udeležence v prometu čakajo ob začetku kolesarske sezone.

Preventiva je nujna

Prepričani so, da lahko z ozaveščanjem, tudi vsak pri sebi in skupaj, storimo več, da bo varnost kolesarjev in vseh udeležencev v prometu boljša. Pomembno pa je tudi vedeti, kaj lahko kolesarji, avtomobilisti in drugi udeleženci v prometu storijo za zmanjšanje števila prometnih nesreč, zlasti tistih z najhujšimi posledicami. Analiza prometne varnosti ni spodbudna, zato so preventivne dejavnosti na tem področju še kako pomembne.

Generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije Jure Kostanjšek je poudaril, da AMZS že dolgo ni več le "avtomobilski" klub, temveč se spreminja v "mobilnostni" klub. Kolesarjenje je že več let po njegovih besedah v strmem vzponu, kar je postalo opazno tudi med koronakrizo in z naraščajočim številom električnih koles. Prav s prihodom slednjih se pojavlja nova oblika kolesarjenja – primestno kolesarjenje, kar pomeni, da je postalo e-kolo nadomestilo za nekatere relacije z osebnim avtomobilom. Izbira tega prevoznega sredstva je pogojena z vremenom, letnim časom, razpoložljivo infrastrukturo ter varovanimi in pokritimi parkirnimi mesti za kolesa.

Kolesarji potrebujejo nove površine

O izzivih v prometni infrastrukturi je Kostanjšek povedal, da bi bilo za kolesa idealno imeti povsem samostojne prometne površine. "Zavedamo pa se, da je umeščanje novih prometnih površin v obstoječ razpoložljiv prostor v mestih zelo zahtevno."

V AMZS-ju še vedno ugotavljajo, da precej kolesarjev tudi na cestah, kjer so kolesarske steze, raje uporablja cesto. Opažajo težave z vzdrževanjem kolesarskih površin in s poškodbami na vozišču, napačno uporabo talne signalizacije, predvsem na občinski ravni, na kateri je pogosto nerazumevanje talne označbe, ki nakazuje prometni pas, namenjen mešanemu prometu. Novost, ki voznikom prav gotovo ni bila dobro predstavljena, so ceste, na katerih so zabrisane sredinske ločilne črte, ki razmejujejo smerni vozišči, ter vrisani kolesarski pasovi s črtkano ločilno črto.

Kaj mora vsak sam postoriti pred kolesarsko sezono?

Nasvet za vse kolesarje je, da najprej preverijo, ali je kolo tehnično brezhibno, poskrbijo za primerna in svetla oblačila, na glavo naj si vselej poveznejo zaščitno čelado. Če se odpravljajo na daljšo pot, naj imajo s sabo napitek in prigrizek. Še posebej se priporoča uporaba utripajoče rdeče lučke, da kolesarji povečajo svojo vidnost v prometu. Priporočljiva oprema za vsakega kolesarja je tudi mini tlačilka, orodje in rezervna zračnica.

Matjaž Leskovar s Policije dodaja, da je treba upoštevati varnostno razdaljo ter uporabljati roko za nakazovanje smeri. "Ugotavljamo, da vse več kolesarjev, preden sedejo na kolo, uživa alkohol. Opaziti je porast alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč med kolesarji. Opažamo tudi veliko kršitev vožnje v rdečo luč, neupoštevanje prometne signalizacije, primere vožnje v napačno smer, neuporabo čelade pri mlajših od 18 let."

Upoštevajte varnostno razdaljo!

Vedno pogostejša je tudi uporaba mobilnega telefona med kolesarji, vožnja brez rok in po zadnjem kolesu. Pri voznikih opažajo, da kolesarjem velikokrat odvzamejo prednost in jih nepravilno prehitevajo, je naštel Leskovar in ob tem izpostavil zakonsko določenih vsaj 1,5 metra bočne razdalje pri prehitevanju kolesarja oziroma skupine kolesarjev ter da morajo kolesarji zaradi lastne varnosti voziti vsaj pol metra od roba cestišča, da se izognejo poškodbam na vozišču, jarkom in podobnim oviram na cesti.

Kolesarji so vsako leto udeleženi v približno 1300 prometnih nesrečah. Predvsem izpostavljeni so starejši kolesarji. Poškodbe glave so v prometnih nesrečah kolesarjev zelo pogoste, zato Agencija za varnost prometa priporoča uporabo kolesarske čelade za vse kolesarje, ne le do 18. leta.