Zadnji primerek murcielaga LP 670-4 superveloce s serijsko številko 4.099 je odbrzel v Švico. Foto: Lamborghini
Zadnji primerek murcielaga LP 670-4 superveloce s serijsko številko 4.099 je odbrzel v Švico. Foto: Lamborghini
Lamborghini murcielago
Vsem, ki so želeli čimbolj pristno izkusiti občutek (pre)hitre vožnje, so namenili roadster različico murcielaga. Foto: Lamborghini

Zadnji primerek naslednika modelov, kot so miura, countach in diablo, je bil murcielago LP 670-4 superveloce v opazni oranžni barvi. V svojo garažo ga je shranil lastnik iz Švice, ki so mu zadnjega iz rodu sicer predali že pred nekaj meseci. Zdaj pa so na sedežu podjetja v kraju Sant’Agata Bolognese poskrbeli še za formalno slovo in na simboličnem zboru atraktivnih predstavnikov Lamborghinijevih vozil z motorji V12 enega izmed prejšnjih murcielagov zapeljali od vrat proizvodne hale do muzeja, v katerem bo imel najmlajši, a hkrati najštevilčnejši primerek superšportnika častno mesto.

V proizvodni hali pa je že prostor za murcielagovega naslednika, ki bo prihodnje leto poskrbel za nadaljevanje bogate in prestižne tradicije avtomobilov, ki bi sodili prej na dirkališče kot na cesto.

Agresivni dizajn in dirkalne zmogljivosti
Murcielago se je, tako kot večina Lamborghinijevih modelov, odlikoval po agresivnem dizajnu, podrejenemu zahtevam aerodinamike in zmogljivosti pogonskega agregata. V prvi generaciji je bil to 6,2-litrski motor V12 z največjo močjo 580 KM, v drugi generaciji pa 6,5-litrski motor z največjo močjo 650 KM.

Kljub dejstvu, da je bilo slovo modela že pred vrati, so mu prav v zadnjih primerkih LP 670-4 superveloce moč povečali na 670 KM ter z uporabo sodobnejših materialov zmanjšali težo vozila za 100 kilogramov. Superveloce je tako od 0 do 100 km/h pospešil v 3,2 sekunde in dosegel za javne ceste povsem nedostojno končno hitrost 342 kilometrov na uro.

Konstrukcija naslednika bo še naprednejša
Murcielaga pa z dirkalniki ni družil le nadvse zmogljiv pogonski agregat, ampak tudi celotna konstrukcija, pri kateri so prevladovala ogljikova vlakna. Jeklo so uporabili le za osnovni okvir, ostali sestavni deli, vključno z elementi v potniški kabini, pa so bili iz lažjih materialov. Pri Lamborghiniju pa tudi že obljubljajo, da bo murcielagov naslednik še naprednejši, kar zadeva uporabo novih materialov pri njegovi konstrukciji. Nadpovprečne zmogljivosti cestnih dirkalnikov z motorji V12 in štirikolesnim pogonom pa so pri znamki z dolgoletno tradicijo že tako ali tako nekaj samoumevnega, kar očitno cenijo tudi številni kupci.

Butična proizvodnja vozil, s katero je leta 1963 z modelom 350 GTV začel Ferruccio Lamborghini, je namreč v zadnjih letih močno narasla. V obdobju od 1963 do 2002 so letno v povprečju prodali 250 primerkov vozil z Lamborghinijevim znakom, potem pa se je povpraševanje močno povečalo in iz Sant’Agate Bolognese na leto pripelje več kot dva tisoč vozil.