Začetek TAM-a sega v obdobje po drugi svetovni vojni. Ustanovili so ga leta 1947 v novonastali državi Jugoslaviji, temelje za proizvodnjo na Teznem pa so že leta 1941 postavili Nemci, ko so zasedli Maribor.

Nemška vojna industrija je namreč potrebovala varno in primerno lokacijo za dograditev tovarne, v kateri so nameravali izdelovati predvsem letalske dele. Gradbena dela in pripravo infrastrukture so začeli že 25. julija 1941, tovarno pa so začeli graditi že istega leta. Za delovno silo so Nemci uporabili predvsem vojne ujetnike iz različnih držav, sodelovali pa so tudi Mariborčani. Sočasno z gradbenimi deli so izobraževali bodoče delavce in strokovne kadre. Prvi trije proizvodni objekti so bili končani do začetka aprila 1942, čeprav je začetna proizvodnja stekla že konec leta 1941.

Proizvodnja tudi pod zemljo
Za nemške okupacijske sile je bila nova tovarna ključnega pomena. Sredi leta 1942 je bilo v tovarni zaposlenih 7.105 ljudi, od tega jih je bilo 4.278 vključenih v proizvodni program, preostali pa so sodelovali pri gradbenih delih. Leta 1943 so zaradi nevarnosti zavezniških zračnih napadov začeli pospešeno graditi podzemne bunkerje na površini 8.512 kvadratnih metrov, ki naj bi kot rezervna lokacija omogočali nemoteno nadaljevanje proizvodnje ob vse pogostejših napadih na tovarno. Zavezniška letala so v začetku leta 1944 povzročila precejšnjo škodo zlasti na proizvodnih objektih, bilo pa je tudi precej mrtvih in huje poškodovanih. Hkrati s postopnim propadom tretjega rajha so bile na začetku leta 1945 vse slabše tudi razmere v tovarni - upadala je proizvodnja, število zaposlenih se je naglo zmanjševalo, popuščala je disciplina, delovni proces je bil vse bolj okrnjen, poslopja pa so bila večinoma porušena.

Od letalske do avtomobilske proizvodnje
8. maja so tovarno za nekaj dni zasedli Bolgari, ki so povzročili še dodatno škodo na objektih in strojni opremi, pred njimi je tovarno zavarovala močna enota KNOJ, oblastni organ – Okrajni odbor Maribor desni breg – pa je že 14. maja 1945 pozval nekdanje delavce, naj se vrnejo na delovna mesta. Odziv je bil velik in začel se je boj za ohranitev dediščine nekdanje tovarne. Po obisku Josipa Broza - Tita junija 1945 in po nacionalizaciji je bil Miloš Brelih imenovan za prvega delegata v Tovarni letalskih delov. Tovarna se je začela specializirati za sestavo vozil v razstavljenem stanju. Nato je Zvezno ministrstvo za industrijo odločilo, da se bo podjetje preusmerilo v avtomobilsko proizvodnjo.

Prvi je bil pionir
Prvi avtomobil, ki so ga naredili v TAM-u, je bilo tovorno vozilo Pionir, ki pa so ga izdelovali po češki licenci. Izdelovali so ga 15 let in naredili 17.416 vozil. V tem času so na njem po lastnih načrtih izvedli številne izboljšave in lastno izdelane konstrukcije.

Pomemben mejnik za TAM je 31. december 1946, ko je vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ) sprejela dokument o preimenovanju tovarne letalskih delov v Tovarno avtomobilov Maribor Tezno, ki sta ga podpisala Josip Broz - Tito in minister za industrijo Boris Kidrič. Tako kot drugod po državi so se tudi v TAM-u spopadali s težavami – vladalo je pomanjkanje splošnega materiala, specialnih strojev, gradbenega materiala, strokovno usposobljenih kadrov. Kljub temu so uspešno popravljali in izdelovali različna vozila, prenosne poljske kuhinje, avtomobilske prikolice, ventilatorje za rudnike, avtomobilske kompresorje za polnjenje zračnic in drugo. TAM je veljal za največjega proizvajalca tovornjakov in avtobusov v Jugoslaviji.

Nakup licence od Klöckner-Humboldt-Deutza
Pomembna prelomnica za TAM je bila sklenitev licenčne pogodbe z zahodnonemško družbo Klöckner-Humboldt-Deutz za proizvodnjo tovornjakov z nosilnostjo 4,5 tone januarja 1957. V vozila novega programa je bilo vgrajenih 30 odstotkov domačih delov. Leta 1961 se je tovarna preimenovala v Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor. Pod novim imenom so na trg kmalu dali družino vozil TAM 2000.

Izvoz po vsem svetu
Tovarna se je širila predvsem z lastnimi viri in z v letu 1967 odobrenim posojilom pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj. Na tej podlagi so lahko takoj začeli proizvodnjo 2000 vozil. Ta vozila so prodajali v vse več držav, tudi v Bolgarijo, Egipt, Kongo, Gano, Zambijo, Turčijo, Indonezijo in Kolumbijo. V letu 1985 so npr. načrtovali izdelavo 14.500 vozil in 18.000 motorjev, naslednje leto pa so izdelali že 200-tisočo vozilo. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil TAM med prvimi 48 podjetji v državi, kjer so poskusno uvedli samoupravljanje.

Gospodarska recesija in stečaj
TAM-ova uspešnost, ki je trajala do osemdesetih let prejšnjega stoletja, se je v naslednjem desetletju prevesila v obdobje sanacij, preoblikovanj, iskanj rešitev znotraj tovarne in s pomočjo države, razpada trga in države. Velike politične in gospodarske spremembe po letu 1990 so pripeljale do reorganizacije podjetja in ustanovitve več manjših podjetij, ki so nadaljevale proizvodni program nekdanje tovarne. Krizno obdobje je spremljalo tudi rastoče nezadovoljstvo delavcev, ki so upali, da bosta vodstvo in država našli rešitev za obstoj podjetja. Ker je niso našli, je bil 3. junija 1996 za vse odvisne družbe, tudi za Tovarno avtomobilov Maribor, uveden stečaj.

TVM Namesto TAM
Marca leta 2001 so s pripojitvijo razcepljenih družb ustanovili podjetje TVM – Tovarno vozil Maribor, ki danes nadaljuje tradicijo proizvodnje gospodarskih vozil v Mariboru. Izdelujejo avtobuse, nadgrajujejo oziroma predelujejo dostavna vozila Iveco, izdelujejo šasije ter logistično-terensko vozilo TVM 182 T 10 - 4X4. Leta 2004 je postala večinski lastnik TVM skupina Viator & Vektor.

Jure Rejec