Takšen način vožnje je primeren predvsem za avtoceste s precej konstantnim in predvidljivim načinom vožnje. Vsi tovornjaki, ki se vključijo v konvoj, so opremljeni s sistemi, ki samodejno vzdržujejo varnostno razdaljo za tovornjakom pred njimi in se odzivajo tudi na druge spremembe v vožnji. Posredno seveda vsi tovornjaki v konvoju sledijo vodilnemu tovornjaku. Vozniki v tovornjakih za vodilnim so na ta način precej razbremenjeni, čeprav poskusni sistemi vožnje v konvojih vsaj za zdaj še vedno zahtevajo njihovo pozornost. Seveda se lahko vsak posamezen voznik odloči, da bo konvoj zapustil in vozil po svoje, vozniki s svojimi tovornjaki pa se lahko tudi menjavajo v vlogi vodilnega vozila.
Veliko potencialov
Razbremenitev voznikov ni edina prednost, ki jo prinaša "platooning". Ima tudi velik potencial na področju prometne varnosti, učinkovitejše porabe goriva in tudi manjšega onesnaženja z izpušnimi plini. Kot sp izračunali raziskovalci pri evropski zvezi avtomobilskih proizvajalcev ACEA, bi s "platooningom" lahko izpuste ogljikovega dioksida v ozračje zmanjšali do osem odstotkov pri vodilnem vozilu, in do šestnajst odstotkov pri drugih tovornjakih v konvoju. Povečana je tudi varnost, saj se samodejno zaviranje začne takoj in skoraj instantno. Tovornjak v takšnem konvoju za reakcijo načeloma potrebuje le petino časa, ki bi ga človeški voznik. "Platooning" tudi optimizira prevoz ter pripomore k hitrejši dostavi dobrin in zmanjšanju verjetnosti prometnih zastojev.
"Platooning" se mogoče zdi kot stvar daljne prihodnosti, a ni tako, saj proizvajalci tovornjakov na cestah izvajajo že več praktičnih poskusov. Daimler je, denimo, že lani aprila na pot med Stuttgartom in Rotterdamom poslal konvoj s tremi tovornjaki, ki je tudi uspešno prispela na cilj. Tovornjaki so med seboj komunicirali z brezžično radijsko povezavo in uporabljali Daimlerjev vmesnik Connected Hyghway Pilot, kar jim je omogočilo, da so medsebojno razdaljo s petdesetih metrov, ki je običajna za tovornjake s človeškimi vozniki, zmanjšali na samo petnajst metrov. Konvoj je bil tako namesto 150 metrov dolg le 80 metrov. Avtomatizirani sistem vožnje je omogočil tudi, da se je tovornjak v konvoju v samo 0,1 sekunde odzvala na zaviranje tovornjaka pred njim, kar je bilo 1,3 sekunde hitreje od reakcijskega časa voznika.
Povezava s špedicijo
"Platooning" razvija tudi proizvajalec gospodarskih vozil MAN, ki se je pri preskusih povezal z logističnim podjetjem DB Schenker. Kot nam je povedal MAN-ov predstavnik za tisk Gregor Jentzsch, bodo vožnjo v konvojih preizkušali na avtocesti med Münchnom in Nürnbergom, najprej brez tovora potem pa trikrat na dan tudi s tovorom. Tako bodo preizkusili uporabo "platooninga" v realnem logističnem okolju. Tovornjake bodo vozili profesionalni vozniki tovornjakov, vozili bodo dejanski tovor, v preizkus pa bodo vključili tudi obravnavo v logističnem centru. V tovornjakih sicer uporabljajo že znano tehnologijo, sistem pa so zasnovali na radarjih in videokamerah z dodatkom tipal, ki bodo omogočila samodejno slednje tovornjakov s pomočjo brezžične radijske povezave. Tudi v tem primeru bo komunikacija med tovornjaki nenadna, in ko bo zaviral prvi tovornjak, bodo takoj zavirali tudi drugi. Konvoj bo torej deloval kot enota.
Jentzsch je opozoril tudi na izzive, s katerimi se spopadajo raziskovalci. Eden takšnih so osebni avtomobili, ki se vrinejo med tovornjake v konvoju. V tem primeru se konvoj prekine in vozniki posameznih tovornjakov vzamejo nadzor v svoje roke, ko pa se vrzel med tovornjaki sprosti, se konvoj spet vzpostavi. Prednost konvoja je predvsem v zmanjšanju razdalje med tovornjaki, ki je sicer odvisna od marsikaterega dejavnika, a načeloma znaša od deset do petnajst metrov. Opozoriti je treba še, da vozniki v konvoju ne smejo v nobenem trenutku pozabiti na vožnjo, saj pri "platooningu" ne gre avtonomno, ampak za avtomatizirano vožnjo.
Podobne sisteme seveda razvijajo tudi drugi proizvajalci gospodarskih vozil, omeniti pa velja, da je Volvo pred leti, denimo, podoben sistem razvijal tudi za vožnjo osebnih avtomobilov. Glede na prednosti, ki bi jih prinesla praktična uporaba "platooninga", se zanj ogrevajo tudi Evropska unija in vlade posameznih držav. Lani je, denimo, potekal poskus EU Truck Platooning Challenge, med katerim so med seboj povezani tovornjaki prestopali državne meje, poskuse pripravlja singapursko ministrstvo za promet, po svojih merilih pa jih bodo izvedli tudi v Veliki Britaniji. Daimler bo podoben poskus kot med Stuttgartom in Rotterdamom kmalu izvedel tudi v ZDA.
O "platooningu" smo govorili tudi v zadnji Avtomobilnosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje