V preteklih letih se je torej zvrstilo enajst generacij, a pod istim imenom je zdržala le tista izvirna, limuzinska corolla. Takšna corolla, kot jo poznamo v Evropi, je leta 2006 postala auris. Pri Toyoti so tedaj razlagali, da je corolla zanesljiva, a skrajno dolgočasna, in z aurisom naj bi bilo vse drugače. Danes pravijo, da je v resnici šlo predvsem za vprašanje tehnike. Nova corolla ima namreč enako platformo kot druge aktualne toyote in prodajala se bo po vsem svetu.

A skoraj brez zadržkov lahko komentiramo, da so Toyotini evropski menedžerji tedaj vzvišeno silili v samosvojo smer, ki je bila preveč eko in odmaknjena od tega, kar želimo kupci. Gotovo ne boste presenečeni, da imajo v tem razredu glavno besedo športni dinamični avtomobili. Najbolje prodajane različice so GT line in podobne.

Pomembna so čustva

Vincent de Wearsegger, vodja komunikacij pri Toyota Motor Europe, nam je o corolli povedal: "Gonilo prodaje so čustva. Seveda še vedno potrebujemo zanesljiv tehnično dovršen avtomobil, toda prodajo povečujejo čustva, ki nam jih vzbuja. Naš vodja Akio Toyoda je avtomobilski navdušenec. Izdelovati želi avtomobile, ki so lepi in prijetni za vožnjo. Najprej se je posvetil nevidnim delom, da bi bile tehnične lastnosti na najvišji ravni. Po njihovi zaslugi imamo več svobode pri oblikovanju. Popolnoma smo spremenili razmerja, in to je sad tega dela."

Toyota je torej še pravočasno dobila nekoga, ki je stvari spet postavil na pravo mesto. Rezultati kažejo, da ukaz zaposlenim "nič več dolgočasnih avtov" ni bil le kaprica z dirkanjem zasvojenega šefa, ampak odgovorna poslovna poteza razgledanega menedžerja. Kakor koli, s prihodom Toyode so se Japonci tudi nekoliko sprostili. Ugotovili so, da dinamičnost in okoljevarstvo dejansko lahko gresta z roko v roki.

Wearsegger nadaljuje: "Preprosto s premikanjem tehnoloških meja. Zdaj dirkamo na svetovnem vzdržljivostnem prvenstvu WEC in v reliju WRC. Na tekmovanjih se veliko naučimo. Z izpopolnjevanjem tehnologije dosegamo boljši izkoristek, z njim pa lahko zmanjšamo porabo goriva. Z novim dvolitrskim hibridom smo izboljšali toplotno učinkovitost. Z 41-odstotno učinkovitostjo je to najboljši motor, ki je na voljo."

Ključna novost hibridni motor

Novi hibridni motor je ena ključnih novosti nove generacije. Po prvi vožnji lahko poročamo, da je dvolitrski hibrid značajsko veliko prijetnejši med umirjeno in dinamično vožnjo. "Dvolitrski motor ima velik navor. Zaradi močnejšega motorja ne potrebujemo visokih vrtljajev. Z več navora in manj vrtljaji dobimo več moči. Bolj uporabljamo tudi elektriko. Baterija je močnejša, motorja pa sta manjša. Z uporabo motorja, ki je močnejši in ima večji navor, ter električnega z enakimi lastnostmi lahko zmanjšamo število vrtljajev."

Kar so Toyotini inženirji dosegli, lahko vozniki po novem tudi občudujemo: "Nekoč avto brez merilnika vrtljajev ni bil pravi avto. Moral ga je imeti. Zdaj ga ima. Vidimo, kako deluje motor. Izboljšali smo tudi zveznost." 2000 evrov višja cena se torej zdi upravičena. Ob hibridu voznik dobi tudi obvolanski prestavni ročici, ki se ob hibridnem menjalniku zdita nekako nesmiselni.

"Imenujemo ga brezstopenjski menjalnik, čeprav v resnici to ni. Gre za planetni menjalnik. Imamo tri agregate, bencinski in dva električna motorja. To so trije vhodi. Izhod so kolesa. Sredi teh je planetni menjalnik, ki uporablja bencinski ali električni motor in pove, kateri motor mora delovati. To daje vtis brezstopenjskega menjalnika. S programjem lahko ustvarjate umetne prestave, ki dajejo vtis bolj mehanskega prenosa." Prednosti bo zaznal zlasti voznik, ki avtomobil 'čuti': "Včasih si seveda zaželimo bolj dinamične vožnje. Na ovinku želimo prenos mase na prednji del. Z umetno prestavo zavremo z motorjem in maso prenesemo naprej."

Ob vsej dinamičnosti pa ne pozabimo tudi na uporabno plat corolle. Gre za avtomobil, ki se bo po vsem svetu prodajal enak. A v tem primeru gre predvsem za limuzinsko corollo, ki bo svetovno verjetno najštevilčnejša. Karavan corolla TS pa bo izključno evropski avto. Ponuja 600 litrov prtljažnega prostora, še bolj pa navduši s samo ureditvijo prostora, denimo dno za čiste ali umazane predmete in luknja v dnu, v katero gre celo klasični letalski kovček.

Še na kratko o zgodovini

Končajmo s kratko zgodovino corolle. Nobenega razloga ni, da poceni avtomobil za množice voznikov ne bi bil imenitni primerki avtomobilske tehnike. Nekateri celo menijo, da je zanesljiv, udoben in razmeroma poceni vsakdanji majhen avtomobil veliko večji dosežek od dragega športnega avtomobila. In eden takšnih "navadnih" avtomobilov je vedno bila tudi toyota corolla.

Corolla je angleški izraz za cvetni venec, ki na Japonskem simbolizira srečo in zmagoslavje. Prva toyota corolla je bila septembra 1966 znanilka nove strategije v največji japonski avtomobilski tovarni, po kateri naj bi najbolj priljubljeni osebni avtomobili v prihodnje imeli motorje s prostornino okrog tisoč kubičnih centimetrov. Toyota je tedaj izdelovala predvsem majhne avtomobile, med katerimi je bila najbolj tipična publica s 700-kubičnim motorjem, ter velike limuzine. Z razvojem avtomobila v razredu enega litra je torej odkrivala neznano področje.
Po mnenju nekaterih je zares uspešna lahko le avtomobilska tovarna z dovolj velikim domačim avtomobilskim trgom. Toyota ga je imela: gosto naseljeno Japonsko, ki se je izkopala iz krize povojnih let in je začutila tudi potrebo po avtomobilih srednjega razreda. Računala je tudi na izvoz, zato je corollo poskušala že v začetku prilagoditi okusu voznikov po vsem svetu.

Sprva dvovratna limuzina

Prva corolla je bila dvovratna limuzina s 1.077-kubičnim štirivaljnim motorjem z močjo 60 'konjev'. Tehnološko ni bila nič posebnega, bila pa je imeniten primerek majhnega avtomobila. Leta 1967 sta se začetni dvovratni različici pridružili še štirivratna limuzinska in karavanska različica. Corolla je takoj postala uspešen avtomobil, saj so v treh letih proizvodnje prvo generacijo Toyotinega "litrskega avtomobila" izdelali v skoraj 760.000 primerkih.

V prihodnjih štirih desetletjih je Corolla doživela precej sprememb a prvo zares korenito spremembo, pogon na prednji kolesi, je prinesla maja 1983 predstavljena peta generacija. Junija 1991 je corolla postala tudi veliko bolj zaobljena in všečna evropskim kupcem, maja 1995 pa je oblikovno postala zelo samosvoja. Ta generacija corolle je bila nekakšen "svetovni avtomobil" devetdesetih let, saj so jo izdelovali na Japonskem, v ZDA, Veliki Britaniji, Turčiji, na Tajskem, v Južni Afriki in Braziliji.

V Sloveniji skoraj od začetka, a s prekinitvijo

Konec leta 2001 je corolla dobila tudi enoprostorsko različico verso in se prvič zares zasidrala tudi pri nas. V Sloveniji je bila sicer bolj maloštevilno prisotna skoraj od začetkov. Leta 1968 je namreč beograjsko podjetje Jugo-auto v takratno Jugoslavijo uvozilo šestdeset toyot coroll, od katerih se je vsaj ena znašla tudi v Sloveniji. Uvoz Toyot v Jugoslavijo je sicer potekal le do leta 1974, potem pa jih vse do konca osemdesetih let pri nas ni več bilo mogoče kupiti. V devetdesetih letih se je končno začela spet pojavljati tudi pri nas in se, kot smo rekli, ob prehodu tisočletja dokončno zasidrala tudi pri nas. Enoprostorec verso se je z naslednjo generacijo osamosvojil in do danes že izpadel iz Toyotine ponudbe, kombilimuzina in karavan pa sta tedaj postala aurisa.

In tako je bilo do danes, ko se corolla spet imenujejo vse tri različice Toyotinega predstavnika spodnjega srednjega razreda.