Donald Trump še naprej grozi po Twitterju. Jezen, ker je Evropska unija potrdila višje carine na ameriško blago (skupna vrednost carin znaša 2,8 milijarde evrov letno), ki so bile zgolj odziv odziv Unije na carine, ki jih je Trump uvedel na evropski izvoz jekla in aluminija, je čivknil, da bo njegova naslednja poteza na šahovnici uvedba 20-odstotnih carin na vse evropske avtomobile, ki prihajajo iz EU. "Izdelujte jih tukaj!" Trump namiguje na to, da naj Evropa odpre tovarne v ZDA in tam plačuje delavce, ki nato skupaj z drugimi Američani tako radi kupujejo evropske avtomobile.

Evropa si je pustila rezervo
Evropa Trumpu ne bo ostala dolžna, je zadnji odziv na grožnje ameriškega predsednika o uvedbi carin na priljubljene evropske avtomobile. Unija se je namreč odzvala s carinami na uvoz ameriškega blaga v vrednosti 2,8 milijarde evrov (gre za izdelke, kot so slavne ameriške kavbojke, motorna kolesa Harley Davidson, viskiji ...), kar je veliko manjša vrednost od ameriških carin na izvoz jekla in aluminija, ki so vredne 6,4 milijarde evrov. Zato obstaja načrt še za pokritje preostalih 3,6 milijarde evrov.

"Če se bodo odločili, da bodo carine še dvignili, nam ne bo preostalo drugega, kot da se pravilno odzovemo," je za francoski časopis Le Monde dejal podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost.

Avtomobilske delnice ameriških podjetij padle
Avtomobilski proizvajalci, pa ne zgolj evropski, so že občutili grožnje Trumpa o uvedbi novih carin, saj so se njihove delnice pocenile. Da ne škodi le nemški in francoski avtomobilski industriji, je jasno, saj so padle tudi delnice Forda in General Motors. Delnice Fiata Chrysler so zdrsnile za tri odstotke. BMW-jeve delnice so padle za okoli dva odstotka, Daimlerjeve in Volkswagnove pa za dober odstotek. Nekoliko manj so se pocenile delnice francoskega proizvajalca avtomobilov Renault, ki v ZDA ne prodaja avtomobilov, ter Peugeota.

Trump ima še nekaj časa za zavlačevanje, saj ima ministrstvo za trgovino ZDA rok do februarja 2019, da preveri, ali uvoz avtomobilov in avtomobilskih delov predstavlja tveganje za nacionalno varnost ZDA. Trump je sicer že večkrat kritiziral uvoz nemških avtomobilov v ZDA. Že pred volitvami je obljubil, da bo zaščitil ameriško industrijo, predvsem avtomobilsko. Grozil je vsem, tako Fordu, ki je želel širiti tovarne zunaj ZDA, kot Toyoti, nazadnje pa še Nemcem.

Naj Američani izdelujejo boljše avtomobile
Nemci so mu zagrozili, da naj Američani raje izboljšajo svoje avtomobile, da jih bo kdo želel kupiti. Nemška javnost se je ob nastopu mandata Donalda Trumpa z zaskrbljenostjo odzvala na njegove izjave, ko je napovedal visok, kar 35-odstotni davek na uvoz nemških avtomobilov. Takratni nemški podkancler in gospodarski minister Sigmar Gabriel je takrat dejal, da bi odločitev močno škodila nemški avtomobilski industriji, saj bi se vozila močno podražila, prizadeti pa bi bili tudi ameriški proizvajalci avtomobilov.

Združene države trenutno nalagajo 2,5-odstotno carino za uvožene osebne avtomobile iz EU-ja in 25-odstotne za uvožene poltovornjake. EU na drugi strani nalaga 10-odstotno carino za uvožene avtomobile v ZDA. Trumpu ni naklonjena ameriška avtomobilska industrija niti gospodarska zbornica, saj poudarjajo, da se je ameriška avtomobilska proizvodnja v zadnjem desetletju podvojila, omenjene carine pa bi pomenile velik udarec sami avtomobilski industriji, ki jo namerava zaščititi, in bi utegnila ogroziti svetovno trgovino.

Nemški avtomobilski proizvajalci Volkswagen Group, Daimler in BMW svoja vozila že zdaj izdelujejo v ZDA. BMW je eden največjih delodajalcev v Južni Karolini, kjer zaposluje skoraj 9.000 delavcev.

BMW in Mercedes-Benz sta leta 2017 skoraj 15 odstotkov svoje celotne prodaje ustvarila v ZDA. Pri koncernu Volkswagen je ta delež nekoliko manjši, Volkswagen ustvari 5 odstotkov celotne prodaje v ZDA, Audi pa 12 odstotkov.