Renault clio je neločljivo povezan s Slovenijo in Novim mestom. Na Dolenjskem so namreč nastajale različne generacije tega avtomobila, ki se je na vrh lestvic priljubljenosti pri nas zasidral s pomočjo svoje cenovne dostopnosti, dobro odmerjene vsebine in tudi tradicionalne sentimentalne povezanosti našega trga z njim in njegovimi predhodniki.

Renault pa slovenskemu trgu tradicionalno “prihaja naproti” s posebnimi različicami, ki počastijo izdelavo clia pri nas in slovenskim kupcem ponudijo tudi nekaj več vsebine avtomobila po ugodnejših cenah. Posebno različico – zdaj že prenovljene – pete generacije clia so tako poimenovali “I feel Slovenia”.

Avtomobilska tovarna Revoz ima torej zasluge, da imajo številni avtomobili, ki jih danes srečujemo na cestah oznako “Made in Slovenia”, oziroma “Made in Novo mesto” in so na ta način tudi nekakšni ambasadorji naše države.

V Avtomobilnosti smo v prijetni družbi gledalcev vstopili v tovarno Revoz. Ena od naših udeleženk je bila v isti tovarni že pred 20 leti: "Zelo zanimivo je videti napredek. Ta je očiten, saj je proizvodni proces robotiziran. Včasih je bilo za tekočimi trakovi veliko več ljudi."
V Avtomobilnosti se absolutno strinjamo. Čeprav smo v novomeški Revoz vstopili že nekajkrat, je prav vsak obisk tovrstne velike tovarne posebno doživetje. Zelo zmotno bi bilo prepričanje, da smo tokrat obiskali zgolj majhno avtomobilsko tovarno iz Slovenije. Revoz se lahko v resnici pohvali z eno najsodobnejših proizvodnih linij v avtomobilski industriji. V Novem mestu svojo tehnologijo namreč konstantno nadgrajujejo.

Različni modeli z različnimi pogoni na isti liniji

Najprej smo zavili v oddelek montaže, kjer zaposleni vgrajujejo različne sestavne dele v vozilo. Na isti liniji proizvajajo clia in twinga s termičnim motorjem in tudi električni twingo.
In tu že pridemo do prve fascinantne zadeve, ki so jo pravzaprav v en glas poudarili naši udeleženci.

Gledalci Avtomobilnosti, ki so obiskali tovarno, so pred obiskom menili, da vsak avtomobil nastaja na svoji liniji, zato so bili toliko bolj presenečeni, ko so na isti liniji videli različne modele in motorne izvedenke, tudi številne različne barve vozil, kar še dodatno zaplete proces izdelave vozil. Seznanili so se z zapletenim modelom z neštetimi podatki za učinkovito proizvodnjo vozil, ki pa tovarni prihrani veliko časa.

Podatki nam pravijo, da je čas na proizvodnem traku izjemno dragocen. V Revozu ga namreč ne merijo v izgubljenih minutah, ampak v izgubljenih avtomobilih. V Revozu delavcem v proizvodnji pomagajo številni roboti. Ko govorimo o hitrosti, pa je na mestu zelo moder pomislek udeleženca – gospoda z dolgoletnimi avtomehaničnimi izkušnjami, ki se strinja, da je robotizacija ključna za končno kakovost izdelave vozil.

Roboti varijo, dostavni vozički so avtomatizirani

V Revozu so nam povedali, da je vsaka nova generacija vozil poleg novih delovnih mest v tovarni zagotovila tudi nove tehnologije, nova znanja, napredek na področju kakovosti, avtomatizacije, digitalizacije in tudi napredek na področju umetne inteligence. To uporabljajo pri zaznavanju napak oziroma preverjanju ključnih točk na vozilu.
Ogledali smo si tudi "preše" oziroma stiskalnice, ki so kot nekakšni ogromni "mamuti", ki segajo do stropa tovarne. So zagotovo ena najbolj neverjetno zanimivih točk proizvodnega procesa. Od surove moči stiskalnic smo se z bralci preselili do dela proizvodnje, ki je v zadnjem obdobju postal najbolj visokotehnološki. Spoznali smo srce proizvodnje 4.0.

Pogledali smo namreč oddelek za sestavo karoserije. To je najbolj robotiziran del Revoza. Okoli 70 odstotkov vseh del se izvaja na robotski ali pa avtomatiziran način. To je tisti del, ki je najbolj napredoval v smislu prehoda k industriji 4.0, se pravi k industriji, kjer je človek samo še nadzornik in kjer uporabljajo velik zajem podatkov za obvladovanje procesov.
Eden od gledalcev si je še posebej zapolnil podatke, da pri delu v Revozu pomaga 650 robotov. Namesto viličarjev vidimo robote, ki brez voznika dostavljajo material na delovna mesta na montaži.

Človek ostaja glavni

Čeprav proizvodnja v veliki tovarni na prvi pogled deluje kot mravljišče, pa gre za natančno definiran in organiziran sistem. Avtomatski voziček delavcu pripelje želen del šele takrat in točno takrat, ko ga potrebuje. Kljub skoraj futuristični tehniki pa vešče oko z bogatimi delovnimi izkušnjami seveda takoj opazi tisto, česar roboti še ne morejo nadomestiti. Vrhunsko usposobljen in natančen človeški člen bo tudi v prihodnosti ostal nenadomestljiv v verigi proizvodnje. Udeležence je prihodnost ene najpomembnejših tovarn v Sloveniji še kako zanimala. Kot smo izvedeli, bodo prvi koraki narejeni predvsem v smer trajnostnega razvoja.

V Revozu načrtujejo tudi postavitev nove, velike sončne elektrarne. A še preden se to zgodi, so nam v Revozu predstavili najbolj slovenskega clia z oznako "I feel Slovenia". Kako nam v Revozu zagotavljajo, da clio resnično nastaja v Revozu, in ne turškem proizvodnem traku, kjer prav tako izdelujejo Renaultov model? Razložili so, da so logistični stroški v zadnjih časih v nekaterih primerih večji tudi za petkrat. "Clio I feel Slovenia je narejen v Sloveniji in ni mogoče, da bi prihajal iz Turčije," zagotavljajo v Revozu.

Vabljeni k ogledu videoreportaže iz oddaje Avtomobilnost.