Kljub temu, da avtomobili iz leta v leto postajajo »pametnejši«, voznikom pa pri vožnji pomagajo različni varnostni sistemi, še vedno velja, da morajo tudi vozniki sami prilagoditi vožnjo vremenskim razmeram. To pravilo seveda ne velja le za zimske dni s snegom, ampak tudi v deževnih jesenskih dneh, ko večje ali manjše količine vode izpod neba zmanjšujejo vidljivost in vplivajo na stik vozila s podlago.

Da je ta stik omejen približno na velikost štirih poštnih razglednic pa marsikdo pozablja in zanemarja kakovost gum. Njihovo stanje namreč močno vpliva na varnost vožnje, vključno z delovanjem še tako naprednih varnostnih sistemov pri sodobnejših avtomobilih.

Redno preverjajte tlak
Redno preverjanje stanja pnevmatik in tlaka v njih naj bi bilo pravilo, na katerega se v praksi vse prevečkrat pozablja oziroma zanj ponavadi »ni časa«. Skrb za ustrezen tlak v pnevmatikah pa ni pomembna le zaradi varnosti, ampak tudi zaradi življenjske dobe gum in nižje porabe goriva. Podatek o tem, kakšen tlak je ustrezen za posamezno pnevmatiko na vozilu je ponavadi mogoče najti na nalepki prilepljeni na robu ali okvirju voznikovih vrat, na vratcih predala pred sovoznikom ali rezervoarja za gorivo. Ti podatki pa so vsekakor zapisani tudi v knjižici z navodili, kjer je pogosto mogoče najti še podrobnejše podatke za vse pnevmatike primerne za posamezno vozilo.

Voda vpliva na stik s podlago
Že manjša količina dežja lahko močno vpliva na kakovost stika med tlemi in gumami, saj se dež meša z umazanijo na cesti in ustvarja pogoje za spodrsavanje. Pri sodobnejših vozilih lahko sicer v takšnih primerih priskočijo voznikom na pomoč sistemi proti spodrsavanju koles vendar pa še vedno velja, da je treba nežneje pritiskati na stopalko za plin.

Večja previdnost pa je potreba tudi pri zaviranju. Izdelovalci pnevmatik na primer opozarjajo, da za zaustavljanje na mokri podlagi lahko porabite tudi do trikrat dlje časa kot na suhi, daljša je tudi zavorna pot. V dežju je tako treba še povečati varnostno razdaljo, nenazadnje za to, ker v primeru močnejših nalivov ponavadi ni mogoče spremljati dogajanja pred vozilom na daljšo razdaljo oziroma v koloni.

Akvaplaning zahteva ustrezen odziv
Večje količine vode na cestišču povečajo možnost akvaplaninga, do katerega pride, če se pred pnevmatikami nabere več vode, kot jo je vozilo s svojo težo sposobno odriniti. Zaradi pritiska vode se avto dvigne in drsi po tankem sloju vode med tlemi in tekalno plastjo gume. Možnosti za akvaplaning je mogoče zmanjšati tako z izbiro ustreznih pnevmatik, kot tudi vzdrževanjem tlaka v njih in pravočasno zamenjavo glede na izrabljenost profila, ki ne zagotavlja le oprijema ampak tudi odvajanje vode. V primeru, da do akvaplaninga pride, pa se je mogoče hujšim posledicam izogniti že s preprostim upoštevanjem pravila, da se ne sme zavirati ali obračati volana, ampak le spustiti plin in nadaljevati vožnjo.

Po vožnji skozi večje luže ali stoječo vodo je priporočljivo tudi osušiti zavore, za kar zadostuje že rahel pritisk na zavorno stopalko, saj bi morebitna plast vode med diskom in čeljustmi lahko vplivala na učinkovitost naslednjega zaviranja in presenetila voznika z daljšo zavorno potjo. V zvezi z zaviranjem v mokrih dneh pa ni odveč tudi namig, da si je po vstopu v vozilo smiselno obrisati podplat čevljev ob preprogo in se izogniti morebitnemu zdrsu podplata in katere izmed stopalk.

Dež vpliva tudi na vidljivost
Da bi bila vožnja v deževnih dneh varnejša pa je treba paziti tudi na stanje brisalnikov vetrobranskega stekla. Njihova (ne)učinkovitost močno vpliva na možnost spremljanja dogajanja pred vozilom, pri vozilih z brisalniki zadnjega stekla pa seveda tudi na možnost spremljanja dogajanja za vozilom, na kar marsikdo pozablja.

Po vročih poletnih dneh, spiranju prahu in mrčesa so gumice na metlicah brisalnikov pogosto zrele za zamenjavo. Morebitne sledi brisanja in proge vode lahko motijo voznika in povzročijo, da spregleda morebitno nevarnost oziroma podaljšajo odzivni čas. Negotovost in ugibanje kaj se dogaja pred vozilom pa lahko vodijo tudi do nepotrebnega zmanjševanja hitrosti, neustreznih odzivov, morebitnega hitrega zaviranja in naleta podobno neprevidnih oziroma na deževne dni nepripravljenih »zasledovalcev« v koloni.