Po besedah Avto-motozveze Slovenije (AMZS) strokovnjaki govorijo o dveh vrstah bleščanja – o občutenem oz. psihološkem bleščanju in izmerjenem oz. fizičnem bleščanju. Nobeno od bleščanj sicer ne poškoduje očesa, vendar ima lahko posledice za vožnjo oz. za varnost vožnje.

Premočna svetloba namreč obremeni svetlobne receptorje na očesni mrežnici z nenadnimi spremembami in močnimi kontrasti. "Ko nas zaslepi močna svetloba avtomobilskega žarometa, zelo slabo vidimo stvari v okolici svetlobnega snopa," so opozorili pri AMZS-ju.

V Sloveniji se skoraj 90 odstotkov voznikov počuti zaslepljenih. Nekateri le redko (11,5 odstotka) ali skoraj nikoli (3,8 odstotka), približno 45 odstotkov voznikov občasno, redno se zaslepljene počuti 24,2 odstotka, skoraj vedno pa 15 odstotkov voznikov.

To po mnenju AMZS-ja pomeni, da bleščanje v cestnem prometu občasno ali bolj ali manj redno moti približno tri četrtine vprašanih, od skupno 2766 voznikov, ki so sodelovali v raziskavi.

Bleščanje žarometov pogosto opaža več kot tri četrtine vprašanih

Več kot polovica vprašanih (55,8 odstotka) opaža težave z bleščanjem predvsem pri slabi vidljivosti, na primer v temi, megli, močnem deževju ali sneženju. A več kot četrtina vprašanih (25,4 odstotka) enake težave občuti tudi pri zmanjšani vidljivosti, ob nizkem soncu, bleščanju sonca ali mraku. Ker je v Sloveniji slaba ali zmanjšana vidljivost dokaj pogost pojav, bleščanje žarometov pogosto opaža več kot tri četrtine vprašanih.

40,4 odstotka vprašanih meni, da so najpogostejši razlog bleščanja nezasenčeni žarometi oz. dolge luči, 19,4 odstotka jih motijo tudi zasenčeni žarometi, več kot 20 odstotkov vprašanih pa zaslepijo tudi prižgane meglenke. Le 4,9 odstotka sodelujočih v raziskavi pa motijo tudi zavorne luči.

Ob tem 62,5 odstotka vprašanih meni, da je bleščanje luči moteče, za 16,3 odstotka je bleščanje luči na meji sprejemljivosti, devetim odstotkom pa neznosno. Le 10 odstotkov anketiranih meni, da je tovrstno bleščanje sprejemljivo.

Desetina anketiranih ob zaslepljenosti pomežikne, kar naj bi bilo skrb vzbujajoče

Na vprašanje, kakšen vpliv ima zaslepitev z lučmi na voznika, jih je 47,7 odstotka odgovorilo, da zaradi tega slabo vidijo ali zaznavajo okolico okoli vira svetlobe, 18,5 odstotka jih vidi razpršeno svetlobo oz. svetlobno zaveso, 17 odstotkov vprašanih takšna zaslepitev razdraži.
Osem od desetih voznikov se na bleščanje odzove na način, da ali pogleda stran ali pripre oči.

Desetina anketiranih ob zaslepljenosti pomežikne, le šest odstotkov pa se jih na bleščanje ne odzove. Skrb vzbujajoče je, da vozniki ob zaslepljenosti pomežiknejo, saj če zamižijo le za sekundo, to pomeni, da pri hitrosti 50 kilometrov na uro 15 metrov prevozijo povsem na slepo, poudarjajo na AMZS-ju.

37,8 odstotka voznikov sicer meni, da bleščanje nima drugih vplivov na njihovo vožnjo, pri 24 odstotkih vprašanih pa povzroča stres in razdražljivost. Za 10 odstotkov vprašanih bleščanje povzroča utrujenost in druge psihične težave, kar 21 odstotkov sodelujočih pa je odgovorilo, da se zaradi bleščanja izogibajo vožnji ponoči.

Trenutni predpisi voznikov ne ščitijo dovolj

Več kot polovica vprašanih meni, da je treba poostriti predpise in zakonske standarde, ki urejajo bleščanje svetlobnih virov pri avtomobilih, 27 odstotkov pa jih meni, da to ni tako nujno. Le 12,6 odstotka vprašanih pa ocenjuje, da ni potrebe po zaostrovanju pravil.

AMZS je sklenil, da je z raziskavo dobila jasen mandat, da zastopa interese voznikov in zahteva večjo zaščito pred nepotrebnim bleščanjem. Trenutni predpisi v okviru postopka EU-ja za homologacijo so neustrezni, saj voznikov ne ščitijo dovolj.

Na temelju raziskave bodo AMZS in drugi avtomobilski klubi v okviru mednarodne avtomobilske zveze FIA od organizacij, kot sta Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo in Evropska komisija, zahtevali, da posodobijo in prevetrijo predpise ter tehnične standarde, ki urejajo avtomobilska svetlobna telesa.