Vzemimo za izhodišče nov način računanja let. Sprejmimo novodobno prepričanje, da so medicina, farmacija, zdrava prehrana in udobje varnega življenjskega okolja pripeljali do tega, da so postala štirideseta nova trideseta, petdeseta nova štirideseta in tako naprej. Se pravi nazaj. V tem duhu poglejmo podatek, da povprečna starost slovenskega motorista presega kronoloških štirideset let. Slednje pomeni, da je večina motoristov glede počutja, dojemanja sveta in življenjskega sloga v dobrih tridesetih.

Trezno razmislimo

Lahko rečemo, da so leta zgolj številke, da so Rimljani v povprečju dočakali le 25 let ali da je za rockzvezde kritično 27. leto življenja, a za potrebe motorističnega razmisleka sklenimo konsenz glede let s predpostavko, da ima človek po tridesetem letu življenja že dovolj dober uvid v to, da ve, kaj ga spravi iz ravnovesja. V nemir ali na vrtljaje, recimo. Prav tako smemo z veliko verjetnostjo domnevati, da je motorist tudi že pred tridesetim letom starosti več kot sposoben ponotranjiti neštetokrat slišano opozorilo, da začetek motoristične sezone skriva dodatne pasti vožnje. Čeprav je dokazov, da modrost zgreši tudi starejše, mogoče srečati na vsakem koraku, pa je možnosti za to, da o svojih dejanjih trezno razmišljamo v zrelih letih, vendarle nekaj več.

In trideseta, se pravi štirideseta, bi to morala biti. Ne glede na način štetja in siceršnje počutje. Verjetno se mnogim zdi možnost, da bi bil motorist pri štiridesetih in več življenjsko zrel, že v izhodišču napačna, saj eno izključuje drugo. Odločitev, da boš iz samega užitka, dolgčasa ali zabave segel po najnevarnejšem prevoznem sredstvu, v resnici navdaja z resnim pomislekom.

Ključne pasti

A pustimo vrata upanja vsaj še za trenutek priprta. Torej, po eni strani bi se morali že dovolj dobro poznati, da vemo, v kakšnem razpoloženju sedemo na motor, in drugič, nemogoče je, da se vsaj kakšna od neštetih oblik informacij o tem, kje so ključne pasti vožnje ob začetku motoristične sezone, pa tudi pozneje, ne bi dotaknila prav vsakega motorista.

Motoristi vemo, da so pomladi ceste prašne in umazane, da je asfalt hladen in spolzek, da sta na cesti pesek, zemlja, da torej drsi in da velja biti za to še previdnejši in še in še. Večja težava je drugje. Pogosto se namreč ne moremo upreti pomladnemu motovirusu, ki zna hitro izključiti delovanje varovalk in da prednost prijetnemu mladostnemu občutku življenja, s katerim se nam zdi, da zmoremo vse in še več. Ta izključi vedenje o pasteh, zoži zorni kot pozornosti in odpre pot večjemu tveganju.

Motovirus je živ

Pomladni motovirus s preteklo jesenjo ni umrl, samo potuhnil se je v motoristovem organizmu in čakal na pravi pomladni trenutek. Vmes se je hranil in krepil z ogledi videoposnetkov motorjev za novo sezono, potopisi iz epskih motopotovanj in z branji testov. Letos je udaril še močneje. Ob lepih toplih dneh in koncih tedna ter po covid-19 opuščenih cestah je že povsem načel duha in telo. Pobuda ostani doma se zdi z vsakim dnem težje izvedljiva. Ko v teh dneh motoristi, ki ostajamo doma, zaslišimo rezek zvok v daljavi in pokanje prestav prek »quick shifterja«, se nam zdi, da smo upravičeni do takojšnje oskrbe PHP (psihiatrične hitre pomoči). Hočemo ven. Moramo.

Ukrotimo nemirno desno roko

V resnici pa to stanje ni novo. Še več, prav dobro ga poznamo, saj se nemir v motorista naseli vsako pomlad. V tem nemiru se skriva tudi del razloga, zakaj nam je vožnja z motorjem všeč. Prebudi nas, da energijo in željo. Saj se poznamo. No, pri teh letih bi se torej že morali. Tako kot bi morali vedeti, da smo se čez zimo polenili, mogoče malo zredili in da glava misli, da se da takoj peljati tako suvereno kot konec lanskega poletja. Dovolj se torej poznamo, da vemo, da je kljub nemirni desni roki treba začeti počasi.

Letos pa vemo tudi to, da bomo, takoj ko bodo padle omejitve covida-19, vsi porinili motorje na cesto in nas bo na vseh ovinkih polno. Vmes, ko čakamo na ta dogodek, pa imamo letos prav posebno priložnost, da naredimo nekaj, za kar praviloma zmanjka časa. Medtem ko smo doma, lahko na primer uravnotežimo svoj notranji motoristični jin in jang. Ne samo, da vsak motorist ve, da ga ima, ve tudi to, kako je videti vožnja, takrat ko prevlada en ali drug del istega kroga. Ko vozimo mirno, ko je »sila« z nami (prosto po mojstru Yodi) ali takrat ko smo nemirni in silimo iz enega tveganega manevra v drugega. Mogoče lahko ravnovesje v teh dneh karantene poiščemo, medtem ko telovadimo, delamo vaje za hitrejše reflekse, ko brez naglice pregledamo in pripravimo motor, čelado, opremo …

Ste zamudili zadnjo oddajo Avtomobilnost? Ogledate si jo lahko tukaj.