V sodelovanju sta namreč razvila nikoli zares občudovani in danes vsaj v Evropi skoraj pozabljeni VW-porsche 914. Porsche si je z njim hotel utreti pot v segment športnih avtomobilov za širše množice, kar mu je pozneje veliko bolje uspelo z boxsterjem, Volkswagen si je po drugi strani hotel z njim povečati ugled, ki je zaradi slabe prodaje zastarelih modelov z motorjem v zadku že precej obledel. Projekt so zaupali Porschejevemu vnuku Ferdinandu Piëchu.

Podobna oblika, različna tehnika

Dvosedežni športni avtomobil, ki so ga izdelovali pri Karmannu, je imel zelo nizko karoserijo iz katere se je nekoliko nerodno dvigovala potniška kabina s streho targa, da so imeli opazovalci občutek, da bi lahko vozil v obe smeri, motor pa je bil vgrajen sredinsko. Volkswagnovo različico je poganjal zračno hlajeni 1,7-litrski bokserski štirivaljnik z vbrizgavanjem goriva in največjo močjo 60 kilovatov, Porschejevo pa prav tako zračno hlajeni 2-litrski bokserski šestvaljnik z največjo močjo 82 kilovatov. Avtomobila sta se razlikovala tudi po podvozju, zato se je Porschejeva izvedba lahko pohvalila z boljšimi voznimi lastnostmi.

Spremembe različnih narav

Porschejev model je bil zaradi visokih stroškov proizvodnje neznosno drag, zato se je slabo prodajal, po le 3.351 izdelanih primerkih so ga leta 1973 nadomestili z različico z Volkswagnovim 2-litrskim štirivaljnim bokserskim motorjem z največjo močjo 71 kilovatov, Volkswagen je svojo različico leta 1974 osvežil z 1,8-litrskim bokserskim štirivaljnikom, ki so ga za izvoz v ZDA opremljali z Boschevim sistemom vbrizgavanja goriva L-jetronic.

Uspeh v ZDA

Porsche in VW sta ga namreč skupaj izvažala v ZDA, kjer so vse različice prodajali pod Porschejevo znamko, in z njimi doživeli precejšen uspeh. Od 119.000 izdelanih VW-porschejev 914 so jih namreč kar 84.000 izvozili onstran Atlantika. Ko se je proizvodnja leta 1975 dokončno ustavila, ni tega kljub temu nihče zares obžaloval, saj VW-porsche 914 ni bil nikoli deležen toliko občudovanja, kot so si pri obeh znamkah želeli.