Vsakič, ko Renault v svojo ponudbo vpelje novo ime, se nam obeta nekaj posebnega in tudi tokrat je tako. Kompaktni križanec symbioz z dolžino skoraj štiri metre in pol, ki je v ponudbi umeščen med modela captur in austral, je v prvi vrsti namenjen družinski uporabi.

Pravzaprav bi se symbioz moral imenovati scenic, ker je ravno ime scenic v zadnjih treh desetletjih pravi sinonim kompaktnega družinskega avtomobila. Vendar pa smo pred kratkim spoznali tudi novega scenica. Ampak ime scenic je po novem rezervirano za popolnoma električnega križanca. Če električnega kabla še ne želite, ali pa niti nimate možnosti redno priklapljati, pa je symbioz njegova pogonska alternativa.

Vendar pa tudi pri tem modelu brez elektrike ne bo šlo. Symbioz je trenutno na voljo le s hibridnim pogonom. Gre za hibridni pogonski sklop, kakršnega poznamo iz modelov clio, captur in megane conquest. Torej hibrid s štirivaljnim, 1,6-litrskim bencinskim motorjem, električni del pa predstavljajo dva elektromotorja – glavni elektromotor in visokonapetostni zaganjalnik-generator – ter baterija s kapaciteto 1,2 kWh.

Renaultov hibridni pogon omogoča, da vsa speljevanja potekajo na elektriko, za nameček pa lahko na elektriko potekajo približno tri četrtine umirjene mestne vožnje. Prav v mestu se je ta pogon seveda pokazal kot najučinkovitejši, kjer lahko s pametno vožnjo po meri hibrida prihranimo vsaj tretjino porabljenega bencina v primerjavi s klasičnim bencinskim pogonom.

Symbioz kot renault 16

Ob številnih novih modelih v Renaultovi paleti smo se seveda vprašali, zakaj ta francoski proizvajalec pravzaprav potrebuje model, kot je symbioz. Pa so nam takoj odgovorili z zanimivo vzporednico z modelom renault 16, ki so ga proizvajali med letoma 1965 in 1980 – delno celo v novomeškem IMV-ju. Renault 16 je bil s skoraj dvema milijonoma proizvedenih primerkov zelo uspešen – predvsem zaradi prostorne in družinsko uporabne notranjosti ter priročne – kompaktne kombilimuzinske oblike, ki v tistih časih na cestah še ni bila zelo pogost pojav.

Renault 16 je bil vsaj manjši prostorski čudež in prostorno notranjost ob kompaktnih zunanjih merah želi ponujati tudi novi symbioz. Moram priznati, da sem se že pri zlaganju kovčkov kar nekoliko zagledal v ta prtljažnik, ki je namreč že na prvi pogled zelo prostoren.
Njegova prostornina bo predvsem odvisna od položaja zadnje klopi, ki jo lahko vzdolžno pomaknemo za 16 centimetrov in na ta način dobimo več ali manj prostora za noge, oziroma do slabih 500, do celo dobrih 600 litrov prostornine v prtljažniku. Za nameček lahko to klop tudi preprosto zložimo in dobimo popolnoma ravno površino.

Sicer pa sta zunanjost pa tudi notranjost symbioza oblikovani po zadnjih smernicah Renaulta, ki so jih nakazali že nekateri drugi modeli. V notranjosti mi je tako kot pri ostalih renaultih zadnje generacije zelo všeč zares zajetna količina odlagalnih mest, še posebej pa možnost uporabe Googlovih storitev.

Posebna panoramska streha

Z asistentom lahko preprosto odpremo panoramsko streho s prilagodljivo prosojnostjo. “Open the solar bay.” Gre za posebno streho s tehnologijo v polimeru razpršenih tekočih kristalov, kjer se molekularna struktura odziva na električni tok. Po njeni zaslugi je tudi za približno tri centimetre več prostora po višini na zadnji klopi, potniki zadaj pa lahko imajo streho zatemnjeno tudi z drugačno ravnjo kot potniki spredaj.

V Avtomobilnosti smo se na prvi vožnji pogovarjali tudi z Renaultovimi inženirji. Med drugim smo jih vprašali, zakaj imajo manjši Renaultovi hibridi odslej štirivaljni bencinski motor, višjerangirani, kot sta austral in rafale, pa trivaljnega. Vabljeni k ogledu videoreportaže iz prve vožnje renault symbioza.