Napredna e-kolesa so večinoma tako imenovani speed pedeleci oziroma hitra električna kolesa, ki dosegajo hitrosti do 45 kilometrov na uro. Ta tema je v Sloveniji še neznanka. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
Napredna e-kolesa so večinoma tako imenovani speed pedeleci oziroma hitra električna kolesa, ki dosegajo hitrosti do 45 kilometrov na uro. Ta tema je v Sloveniji še neznanka. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Severnjaki pogosto rečejo, da ni slabega vremena, so samo slaba oblačila. In ti svoje avtomobilske vožnje v službo redno nadomeščajo s kolesi.

Tisti, ki se vozijo na daljše razdalje, pa redno jemljejo tako imenovane speed pedelece oziroma hitra e-kolesa, pri katerih je hitrost omejena na 45 kilometrov na uro. Pri nas so še popolna neznanka, četudi imamo ustrezne pokrajinske danosti zanje. Razlog je verjetno tudi v tem, da so to vozila, ki zahtevajo registracijo z zavarovanjem, kjer se najprej pojavijo denarni zadržki.

Kolesa postajajo pametna

Dvokolesne nožno-električne hibride lahko dobimo v še bolj visoko tehnološki izvedbi. Ne boste presenečeni, če vam povemo, da tudi e-kolesa postaja pametna, saj nadzorne sisteme v najnovejših e-kolesih dopolnjujejo pametni telefoni. Ti omogočajo, da sisteme posodabljamo na daljavo, pa tudi, da se motor prilagaja naši nastavljeni poti. Predvsem pa naše vožnje neposredno zapisujejo v naše vsakdanje zdravstvene aplikacije, tipa Apple Health.

V Avtomobilnosti menimo, da so še pomembnejše tiste novitete, ki so vezane na varnost. In da bi imeli ABS na kolesu, to ni več čudno vprašanje. Preizkusili smo ga v praksi. Še več, spoznali smo že tudi bolj napredni protiblokirni sistem, ki je namenjen vožnji v dežju oziroma slabih vremenskih razmerah.

Širše družbeno gledano e-kolesa prinašajo velike koristi tudi za našo zdravstveno blagajno. V tujini so jih že zamenjali za avtomobile, tudi kot prevozna sredstva za na delo v bolj oddaljene kraje. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
Širše družbeno gledano e-kolesa prinašajo velike koristi tudi za našo zdravstveno blagajno. V tujini so jih že zamenjali za avtomobile, tudi kot prevozna sredstva za na delo v bolj oddaljene kraje. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Kolesa tudi rekuperirajo energijo

Tomi Viiala, podpredsednik prodaje pri podjetju Stromer je za Avtomobilnost pojasnil: "Kolo ima aktuator, ki se odpira in zapira kakor ABS. Spredaj je obroč, ki meri hitrost kolesa. Senzor sile zaznava dviganje ali zdrsavanje kolesa. Če pri 45 km/h pritisnete na sprednjo zavoro, ničesar ne občutite. Samo upočasni vas. Če začne kolo zdrsavati na pesku, vam merilnik hitrosti ne pomaga, saj sistemu ne pove, da zdrsavate in da morate ukrepati. Samo meri hitrost. Misli, da ste na asfaltu. Senzor pa ve, da kolo zadaj zanaša."

Električna kolesa so v vzponu, na kolesarsko najmočnejših trgih je rast kar 25 odstotkov na leto. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
Električna kolesa so v vzponu, na kolesarsko najmočnejših trgih je rast kar 25 odstotkov na leto. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Tako kot moderna hibridna in električna vozila tudi električna kolesa rekuperirajo energijo. "Naša prednost je tudi, da lahko z motorjem ob spustu pridobivamo energijo in polnimo baterijo. Na kratkih spustih to seveda ne deluje, na daljših pa zlahka pridobimo nekaj odstotkov," pravi Viiala, s katerim smo se v Avtomobilnosti pogovarjali tudi o varnostnih vidikih pred krajami tovrstnih koles, ki niso več poceni in o drugih zadnjih trendih e-koles.

Vabljeni k ogledu oddaje.