Evropski teden mobilnosti je ena najpomembnejših in tudi najodmevnejša kampanja Evropske komisije za spodbujanje prehoda v bolj trajnostno obliko mobilnosti. Sporočilo tokratne že 23. izvedbe tedna mobilnosti je bilo – “skupni javni prostor”, ki se v tem primeru nanaša predvsem na urbano prometno mobilnost ali mikromobilnost.

Še več, razširjeni naslov je bil letos "Udoben javni prostor – za vse". To je ambiciozen cilj, ki nagovarja zelo pomembno oviro na naši poti v bolj trajnostno mobilnost – udobje. Do bolj varnega in tekočega prometa med vsemi nami, ki smo si različni in uporabljamo različne naprave, bomo prišli najhitreje na način, da bomo večkrat sposobni vstopiti v vlogo še koga drugega, ne samo sebe. To ni majhna ovira v času, ki na prvo mesto postavlja jaz moram in jaz lahko.

Srečevanja so postala hitrejša

Tokratna preventivna akcija Križišče mikromobilnosti je v tednu mobilnosti potekala v Kopru, njeno sporočilo pa je bilo jasno – urbana mikromobilnost se je v zadnjih letih zelo spremenila – prostor ostaja enak, naša srečevanja pa so postala veliko hitrejša in intenzivnejša.

In to nas pripelje do bistva, če smo za več kot 90 odstotkov nesreč odgovorni ljudje, potem se najbolj splača vlagati v nas. Smiselna in učinkovitejša zakonodaja, boljši policijski nadzor in pametna infrastruktura so nujni dodatki, a “mi” skupaj zmoremo doseči največ v najkrajšem času, in to z najmanjšimi finančnimi sredstvi.

V tem pogledu je Krožišče mikromobilnosti nekaj posebnega, saj je veliko več kot preventivna akcija – je tudi inkubator novih idej in pristopov, s katerimi bi lahko v prihodnje dosegli še boljše učinke v spremembi našega vedenja v prometu.

Raziskovanje bistvenega vprašanja

Ana Cergolj Kebler, vodja varne mobilnosti v Zavarovalnici Triglav, je dejala, da so e-skiroji in e-kolesa z nami že toliko let, da niso več novost, in dodala, da enigma, kako naj trajnostni prehod, ki ga prinašajo, spremlja tudi večja varnost, ostaja.

"Križišče mikromobilnosti izziva prav to. Gre za mestno središče v malem, kjer raziskujemo bistveno vprašanje – kaj se dogaja v trenutkih, preden pride do trka. Dokler ne bomo znali odgovoriti na to vprašanje, ne bomo imeli učinkovitih ukrepov, da nesreče preprečimo. Za to pa moramo opazovati zelo natančno in si postavljati prava vprašanja," pravi sogovornica in med vsemi vpogledi, ki nam jih prinašajo novi pristopi k istemu vprašanju, poudarja tri.

Nanašajo se na tiste, ki med vožnjo po mestu prepozno opazijo drugega voznika, ki se jim približuje. V več kot 80 odstotkih primerih je ta oseba mlajša od 16 let. Govorimo o mladih, ki niso imeli v rokah telefona ali na ušesih slušalk. To pomeni, da je sposobnost opazovanja veščina, ki se razvija skozi celotno mladost. To pa tudi mlade, ki so najpogostejši udeleženci nesreč z e-skiroji, osvetljuje drugače. Ker šele nabirajo kilometre in krepijo veščine opazovanja in predvidevanja, so skupina, ki je še posebej ranljiva.

Različni strahovi

Drugi pogled je, da imajo mladi drugačne strahove kot starejši. "V raziskavi, ki smo jo izvedli med več kot 800 e-kolesarji in vozniki e-skirojev, vidimo, da imajo mladi drugačne strahove kot starejši. Če večino, kar 85 odstotkov mlajših kolesarjev skrbi, da jim bo na cesto skočil otrok, torej, da bi poškodovali koga drugega, starejše e-kolesarje pa skrbi, da sami ne bodo kos izzivom, ki jih prinaša promet," pravi Ana Cergolj Kebler.

In tretji je pogled skozi sodobno tehnologijo. V Sloveniji imamo prvi simulator e-skiroja v tem delu Evrope, ki beleži, anonimizira in analizira vedenje voznikov na podlagi demografskih podatkov ter omogoča vpogled v tipična vedenja, kritične točke in navade mladih. "Zato tudi vemo, da 70 odstotkov vseh voznikov e-skirojev, ki so se na njem preizkusili, ni pravilno zaviralo. Tudi če nevarnost opazimo in se nanjo odzovemo, je lahko usodna prešibka reakcija," še pravi sogovornica, ki poudarja tudi dobre novice.

Tudi teh je ogromno. Izjemno spodbudna je tale: pogosteje, kot se na istem prostoru srečamo, bolje nam gre, manj je trkov, bolj učinkovito se začnemo sporazumevati. Zgodi se torej sobivanje. In še to: najhitreje to lekcijo osvojijo otroci.

Še več o zadnjih smernicah v mikromobilnosti pa v videoreportažah iz oddaje Avtomobilnost.