Aplikacijo Drajv že poznamo. To je aplikacija na našem mobilnem telefonu, ki spremlja in ocenjuje, kako varno in defenzivno vozimo. Uporabniki, s katerimi smo se pogovarjali, pravijo, da so s pomočjo aplikacije umirili svojo vožnjo, nekateri, ki so vozili prepočasi, pa tudi pohitrili.

Občasnih uporabnikov aplikacije je že dobrih sto tisoč, kar 65.000 Slovencev pa z Drajvom vozi redno, vsakodnevno. Ampak pomembnejša številka je, koliko prevozijo. Skupaj so prevozili že milijardo in pol kilometrov. Aplikacija Drajv se uporablja povsod po svetu, glavnina pa jo seveda uporablja doma. V Sloveniji ni cestnega odseka, kjer se Drajv ne bi uporabljal.

Govorimo torej o klubu uporabnikov, ki ga je treba poslušati. Njihovi podatki so zelo dragoceni. Marko Grobelnik, raziskovalec umetne inteligence na Institutu Jožef Stefan, pravi: "Če je 10 odstotkov slovenskih avtomobilov opremljenih z Drajvom, zagotavljajo dovolj veliko bazo podatkov. Ne potrebujemo 100 odstotkov avtomobilov, da vemo, kaj se dogaja na cestah. S pomočjo teh podatkov lahko optimiziramo infrastrukturo, lahko simuliramo, kaj bi postavitev znaka ali radarja pomenila na določenem odseku. UI nam omogoča, da bolje vidimo."

Z Drajvom torej boljše vidimo. Ampak kaj konkretno lahko vidimo? Oziroma kaj lahko z Drajvom vidijo tisti, ki se ukvarjajo z načrtovanjem cest. V vseh teh letih uporabe se je nabrala ogromna baza podatkov, med najpomembnejšimi so tudi tisti, kje je največ prekoračitev hitrosti. Največjo dodano vrednost pa Drajvov zemljevid dobi, ko natančneje pogledamo točno določene cestne odseke.

Aplikacija odkriva več kot cestna infrastruktura

Roko na srce, gostoto prometa tako ali tako redno merijo prek zank v asfaltu pa kamer in drugih tehničnih reči, kaj se dogaja v prometu, nam tudi že merijo in kažejo naše navigacije. V nečem pa je Drajv poseben. Ko vključiš Drajv, se trudiš voziti varno, defenzivno. Če torej voznik, ki uporablja aplikacijo, naredi rdečo piko na zemljevidu, je pogosto razlog, da je na tistem mestu neka cestna nelogičnost.

Nekaj, kar ni intuitivno, recimo temu, da cestno pravilo na tem odseku ni življenjsko ali povezano z zdravo pametjo in našimi cestnimi izkušnjami.
Ni nujno, da gre za cestno anomalijo, a v vsakem primeru so te točke še posebej zanimive, da jih raziščemo. In vse te rdeče pike so pri Zavarovalnici Triglav zdaj zbrali v zemljevid, ki ga dnevno osvežujejo.

Zdaj želijo opolnomočiti lokalne skupnosti, občine, vrtce, da recimo Drajvov zemljevid uporabljajo kot pripomoček za načrtovanje varnih šolskih poti. Eno prvih podjetij, ki se je odzvalo, je izobraževalna ustanova Educenter, zbrali so predstavnike različnih cestnih občin in skupaj s cestnim projektantom Goranom Jovanovićem smo predebatirali najbolj pereče točke v Sloveniji.

Jovanović pravi, da zgolj z administrativno omejitvijo ali omejitvijo s prometnim znakom ne naredimo dovolj. Na koncu nam lahko ostane samo še kaznovanje voznikov. Če se nam na leto zgodi 20 tisoč prometnih nesreč in če vse obravnava policija, se ta lahko dnevno ukvarja le s prometnimi nesrečami. To ni dobro. Število prekoračitev na letni ravni je ogromno.

Izbrali smo tri rdeče lokacije. Ne gre za kazanje s prstom, te kritične lokacije naj nam pomagajo razširiti obzorja, kako bi lahko kritične točke reševali tudi drugje v Sloveniji. Vabljeni k ogledu videoreportaže iz oddaje Avtomobilnost.