Peugeot je z eksperimenti in nekaj izdelanimi primerki električnih dostavnih vozil začel že davnega leta 1902, a so raziskave in razvoj opustili v korist naftnega goriva.

Kljub vsemu so prvo električno vozilo začeli tržiti že pred skoraj osmimi desetletji. Leta 1941 so predstavili vozilo VLV (Véhicule Léger de Ville) oziroma lahko mestno vozilo. Model VLV so proizvajali v Parizu, od junija 1941 do februarja 1943 (377 primerkov).

80 kilometrov na elektriko leta 1941

To je bilo prvo električno vozilo znamke Peugeot v izvedenki mini kabriolet z dvema ločenima sedežema. Varčno vozilo za mestno rabo je bilo namenjeno za zadovoljevanje zahtev po prevoznem sredstvu tistih, katerih vozilo je bilo zaseženo ali ki svojega vozila niso mogli voziti zaradi pomanjkanja racionaliziranega in zelo dragega goriva. VLV je bil zasnovan kot "motorno kolo" s širokim prednjim in ozkim zadnjim kolotekom s pogonom na električno energijo prek baterij, ki so bile nameščene v prednjem prtljažniku, in električnega motorja brez diferenciala, ki je upravljal zadnji kolesi. Njegov doseg je bil od 70 do 80 km pri hitrosti največ 35 km/h. Uporabljali so ga večinoma poštni delavci ali zdravniki.

Razmah v 70. in 80. letih

Francoski proizvajalec vozil je v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja združil moči z družbama Alsthom in EDF (Electricité de France) in električni pogon ponudil skupaj s prototipi peugeot 104 (štirje kupeji in trije kombiji) in nato še za gospodarska vozila peugeot J5 in J9. Leta 1983 je stekel nov program, skupaj z modelom peugeot 205, ki je bil plod sodelovanja skupine PSA in družbe SAFT (baterije). Peugeot 205 je najavljal začetek "serijskega programa 106". Ob tem so poskusili vpeljati edinstvene in celovite storitve: strankam omogočiti dostop do voznega parka električnih vozil modela 106 prek samopostrežnega sistema. Tako je decembra 1993 stekla operacija "50 električnih vozil v La Rochelle".

Raziskovalno vozilo ION

V letih od 1990 do 2010 so pri proizvajalcu vozil z nekaj svojimi konceptnimi vozili ponazorili svoje zanimanje za razvoj električnega pogona: ION (prvi tako imenovani koncept) leta 1994. Šlo je za raziskovalno vozilo, zasnovano izključno za mesto, ki je predstavljalo skupek prilagojenih in izvedljivih rešitev, zasnovanih tako, da najbolje ustrezajo pričakovanjem in zahtevam strank iz urbanega okolja. Vse funkcije so bile zasnovane in umeščene tako, da so omogočale še bolj preprosto bivanje: dvoje širokih vrat je odpiralo dostop do vseh štirih sedežev, funkcija za dostop s polnimi rokami, predvajalnik zgoščenk, prostoročni telefon, zaslon na tekoče kristale in površine za otroške video igrice. Ion Concept, ki je v dolžino meril 3,32 metra, v širino pa 1,60 metra, je poganjal električni motor na enosmerni tok z močjo 20 kW in napajanjem prek nikelj-kadmijevih baterij.

Za izboljšanje javnega prometa

Sledilo je vozilo TULIP za brezplačni, individualni in javni mestni promet. Koncept je bil predstavljen skupaj z mrežo vozil za najem v mestu in za javno uporabo, centralno postajo za upravljanje, rezervacije, mobilno vzdrževanje in izdajo računov.

Model touareg s štirikolesnim električnim pogonom za prosti čas iz leta 1996 pa je imel na hrbtišču zadnjih sedežev nameščene nikelj/kadmijeve hidridne baterije, zaradi katerih je bilo popolnoma neslišno, brez vonja in okolju prijazno. Njegov električni motor je razvil 35,5 kW moči. Deloval je ob pomoči enovaljnega motorja v vlogi generatorja, ki je omogočal samodejno polnjenje baterij in zagotavljal 300 kilometrov dosega s 15 litri goriva.

Električni futurizem

Leta 2000 je Peugeot na avtomobilskem salonu v Parizu na ogled postavil štiri konceptne avtomobile s futurističnim dizajnom. Ustvarile so jih ekipe Gérarda Welterja na temo "leto 2000" in "urbana mobilnost". Med temi štirimi koncepti, ki so jih poimenovali "City Toyz", sta imela dva električni pogon: e-doll za tri potnike z dvema električnima motorjema, povzetima neposredno iz električnega skuterja Scoot’elec in bobslid na 100 % električni pogon s tremi sedeži (en sredinski in dva zadaj). Poganjalo ga je 40 električnih motorjev, razporejenih na štiri pogonska kolesa, namesto volana pa je imel krmilno palico ali joystick.

2,24 sekunde od 0 do 100 km/h

Leta 2009 so predstavili koncept BB1 in leto kasneje koncept EX1, ki ima 6 mednarodnih hitrostnih rekordov, doseženih na dirkališču v Montlhéryju in na Kitajskem. Koncept EX1 je od 0 do 100 km/h pospešil v zgolj 2,24 sekunde, najvišjo hitrost 260 km/h pa je razvil v 5,1 sekunde. Njegove zmogljivosti so bile rezultat natančne aerodinamike, ultra lahke zgradbe in dveh električnih motorjev, ki sta skupno razvila najvišjo moč 250 kW (340 KM), razporejeno po vseh štirih pogonskih kolesih.

Na samem začetku 20. stoletja se je začel avtomobilizem resno spogledovati s prehodom na alternativne vire energije. Desetletje pozneje je Peugeot trgu predstavil dve 100-odstotno električni vozili e-208 in e-2008, prihajajo pa tudi lahka gospodarska vozila na 100-odstotno električni pogon.