Pevca in kitarista zasavske skupine, ki slovensko glasbeno zakladnico polni že več kot 20 let, na nastopih v tujini zanima prvi odziv občinstva. "Smo prišli v Pakistan, nikdar nas ni nihče slišal. Nikoli. Po treh, štirih taktih je bil živi kaos. Kristijan je začel s saksofonom in je kar gledal. Sem mu rekel: 'Tako je!'," se je spominjal Poredoš.

Na podobni odziv so naleteli čez lužo in na Kitajskem. Oktobra pa se odpravljajo na turnejo po Južni Ameriki. Koncertirali bodo v Braziliji, Argentini in Urugvaju. "Zato pa je ta Repete pripravljen na Južno Ameriko. Zato ker je aranžmajsko malo bolj dodelan in so tudi notri elementi latinskoameriške glasbe. Življenje gre naprej je čisto takšni južnoameriški. Kot je rekel Vlado, v tujini si čisto nepopisan list. Nisi zdaj neki Orlek, ki si na sceni že 20 let. Tam bodo slišali glasbo in začutili energijo," je pojasnil saksofonist Kristijan Adamlje. "Tam dobiš pravi občutek, koliko si vreden," ga je dopolnil Poredoš.

Besedne zveze "hladna publika" ne poznajo "Jaz še vmes med špilom večkrat vprašam, če smo dolgočasni, če težimo, gremo takoj domov. Če vam gre kakšen član komu na živce, povejte, ga bomo domov nagnali," v smehu pove pevec.

Zasavje - kalilnica uspešnih skupin
Zasavje velja za izjemno bazo slovenskih glasbenih skupin - od Laibachov, Red Five Point Star (RFPS), Hiše, We Can't Sleep At Night (če naštejemo samo nekatere). "Vsi črpamo iz tega okolja, ampak vsak na svoj način. Mi smo diametralni od Hiše, Laibach od RFPS. Res pa je da se vsi poznamo in tudi lepo in dobro sodelujemo. Smo dobri prijatelji," je pojasnil Poredoš.

Pevec je veliki zagovornik tega, da je Zasavje ena najboljših baz, kar se rock'n'rolla tiče: "Ker je tu doma proletariat in tu, kjer je res doma takšno industrijsko okolje, pridejo ven najboljši bendi." Razlog za to vidi v kakovostnih glasbenih šolah v vseh treh dolinah: "Vse tri glasbene šole zelo dobro delajo, veliko je vpisa in zaradi tega pridejo ven tudi dobri glasbeniki. Tudi godbe so dobre. Jaz sem se včasih šalil, ko smo iskali kakšnega pihalca ali trobilca za skupino, da ga lahko izberemo tudi po barvi oči," se je pošalil Poredoš.

"Zasavje ima dolgo, naporno, pestro zgodovino in je tudi vsebinsko zelo primerna za razmišljanje. V Zasavju se dogajajo revolucije. Stari očetje teh mladih, ki zdaj ustvarjajo glasbo, so bili knapi. Dobro poznajo problematiko," ga je dopolnil Adamlje.

"Sploh to socialo in boj za ostanek. Zasavje ni poljedelsko razvito, ker ni prostora za to, in oni so bili odvisni od svojih rok. Plače so bile mizerne, včasih še dela ni bilo in so hodili delati le ob torkih. Ta borba za preživetje je bila huda, in to je ostalo notri," je še dodal Poredoš.

Ne knjižna slovenščina, ampak dialekt
In medtem ko se mlajše zasavske glasbene skupine obračajo k petju v angleškem jeziku, Orleki ostajajo zvesti zasavskemu dialektu. "Če jaz moram razumeti Angleža, se lahko tudi on potrudi, da vpraša, o čem pojem jaz, da se izenači ta enakopravnost. Jaz ne razumem, v čem bi moral biti on boljši od nas," je oster pevec. "Sploh pa je tu ena pristnost. Če Vlado napiše besedilo v zasavščini in se to zlije z eno melodijo, je to pristnost. Če pa daš v angleščino, pa se to razvodeni," je dodal Adamlje. Poredoš v svojih besedilih uporablja tudi veliko slenga, za katerega pravi, da je težko predvidljiv. "Če prisegajo naši zunaj na angleščino, naj se vprašajo, ko greš na koncert angleške angleške skupine, koliko besedila razumeš na celotnem koncertu? Sem in tja nekaj razumeš. V glavnem pa nič," je dejal Poredoš.

Tako je po mnenju saksofonista v tujini pomembna celota. "Čeprav je res, da je slovenščina malce trši jezik, ampak se da," še priznava Adamlje. "Jaz sem veliko uporabljal dialekt. Dialekt je idealen za to, ker je lepo brušen. Saj nikjer ne piše, da moraš pisati v knjižni slovenščini, ker to je umetni jezik in težko delaš z njim. Moram priznati, da je velik preboj na tem področju naredil Andrej Šifrer. On je s svojimi besedili naredil, da je slovenščina poslušljiv in simpatičen jezik. Jaz pa če ne najdem kakšne besede v knjižni slovenščini, se zatečem v dialekt, najdem besedo, ki lepo teče," je še razložil Poredoš.

Na promocijski poti Repeteja
Skupino - v malce pomlajeni izdaji, saj jo je pred leti osvežil Adamlje, lani pa je zaradi zdravstvenih težav prenehal igrati trobentač Janez Tori, ki ga je nadomestil Jan Adamek - zdaj čaka promocija svojega najnovejšega izdelka Repete. Gre za album, na katerem so zbrali medijsko manj odmevne skladbe iz njihove bogate zgodovine in jim dali novejšo preobleko. "Vzeli smo skladbe, ki so bile manjkrat predvajanje. Svojih največjih hitov sploh nismo vključili. Ker to tudi nima smisla predelovati, naj ostanejo takšni, kot so. Smo pa druge skladbe, ki so se nam zdele zelo zanimive, pa so bile takrat, ko smo jih posneli, osiromašene," je pojasnil Poredoš.

Album je za skupino sklenjena celota, toda hkrati - po koncu promocijskih koncertov in turneje v tujini - je zametek za nove ideje in nov album. "Zdaj se krešejo mnenja, kaj bomo naredili. Jaz in Kristijan se nagibava, da bi naredili en dober rock'n'roll album. Avtorski. Ko igraš toliko akustike, že dobiš željo po električnem. Tudi jaz, ki sem starejši. Da malo preženem revmo," se je pošalil Poredoš.
29. marca skupina prihaja v Kino Šiška, kjer bodo začeli serijo koncertov na domačih tleh.

Več o koncertu in novem albumu si lahko ogledate v spodnjem pogovoru s pevcem in saksofonistom skupine.