"Ti že igraš," je tako sredi koncerta vprašal Gjurin Celarca. "Drobiž išče," se je hitro odzvala Severa in nasmejala zbrane. "Tu se nikoli ne ve," je pripomnil Gjurin. Severa je v novi glasbeni združbi igrala na karto bližine.

Repertoar, ki smo ga vajeni z njene strani in vsebuje tako uspešnice še iz časov skupine Olivija kot novejše skladbe, je tokrat zapakirala v intimnejše klubsko vzdušje. Gre za poglavje, ki je sledilo po improvizaciji z zvokom (Časovne skice), akustiki, delovanju v kvartetu, v katerem je združevala moči z Dejanom Lapanjo, Gašperjem Peršlom in Žigo Golobom.

"Tudi naprej bom nastopala s kvartetom, ampak nekaj je poklicalo sozvočje v troje. Tako je kot z našimi poklici - odzovemo se na naše klice - bolj intuitivno kot ne. Rada nastopam z Galom. Nekako sva povezana, saj imava zelo podoben okus in sva že toliko preigrala ... Veliko sem se učila od njega, tako kot drugi, ki se smukamo okoli njega, tako da imam z njim poseben odnos. Edinstveno je, ko nastopava skupaj," je pojasnila Severa.

Tokrat je obljubljala minimalistično koncertno sozvočje, toda ob vsestranskih instrumentalistih, kot sta njen brat in Blaž Celarec, je minimalizem odigral samo postransko vlogo, saj so dokazali, da je trojica dovolj za dinamične preskoke znotraj postavljenih okvirov. Ob tem je znova dokazala, da se je naučila glasbo ponesti v nove svetove, naj bo to na račun poigravanja z glasom, improvizacije ali bogatenja že tolikokrat slišanih skladb z novimi aranžmaji.

Kot v klubski oz. dnevni sobi
Koncertni oder v SiTi Teatru je trojica spremenila v dnevno sobo in dopustila obiskovalcem, da so postali njihovi gosti. Celarec je s subtilnim sprehodom po ksilofonu poskrbel za mirnejšo uverturo v malo več kot dvourni koncert. Gal na kontrabasu, Severa na kitari in začetek slikanja pokrajine: "Spet je večer in jaz in ti, pod zvezdami, pod jasnim nebom."

Glavna značilnost pevke še naprej ostaja njeno poigravanje s tišino in minimalističnimi vokalnimi vložki. Vedno večji pa je poudarek na improvizaciji, ki se spogleduje z džezovskimi standardi. Tako je tokrat med naborom avtorskih skladb končala tudi Blue in Green. "Skladba mi je od nekdaj všeč. Povezovala sem jo tudi že z likovnostjo in mislim, da jo bom še kdaj. Gre za eno izmed skladb, ki me je 'povlekla' - poznam vse tone. Zato sem pred mesecem dni predlagala Galu, ali bi zaigrali Blue in Green, in je bil takoj za," je odločitev za izvedbo pokomentirala Severa.

In medtem ko se je Severa poigravala zgolj z glasom v omenjeni skladbi, je njen brat v ozadju zapolnjeval praznino celotne skupine, ki jo običajno zahteva skladba, ko je igral sočasno tako na klavir kot na kontrabas. Podobno kot je bil koncert intimen, je bil tudi domač. "Danes smo z vami na klavirju in drugih glasbilih Gal Gjurin ter na bobnih, tolkalih in drugih glasbilih Blaž Celarec," je svojo večerno ekipo predstavila Severa.

Posebno mesto je v repertoarju našla skladba iz prve slovenske kriminalke Minuta za odmor. Interpretacija skladbe Tvoj lastni obraz je dodala koncertu retropridih. "Pesem mi je predstavil Gal leta 2001. Takrat je bil bolj v fazi raziskovanja starih pesmi. Midva sva jo izvajala včasih za kakšno priložnost ob klavirju, ampak zelo redko je prišel v repertoar, ker ni velikokrat na mojih nastopih prisoten klavir," je razložila. "Nove pesmi se niso prilagajale zvoku, ki smo ga postavili, je pa zvočnost privabila nekatere pesmi. Vedno moraš slediti glasbi." Zimzelene melodije Kadar sva sama, Svila in lan, Ledena, Kjer je toplo je tako tokrat lepo zaokrožila minimalistično izvedena priredba Lastovka.

Bilbi in Gregor v gosteh
Tokratni koncert je bil tudi eden izmed redkih, na katerem so se Severi na odru pridružili gosti. V osrednji vlogi sta bila "krivca" za uspešnico Ali je še kaj prostora tam na jugu, Maja Pihler Stermecki - Bilbi in Gregor Stermecki. Zgodba je preprosta: gre za skladbo, ki jo je na kitari zaigral in odpel Stermecki, spremljevalne vokale - ki se pozneje niso spremenili niti malo - pa je odpela Bilbi.

To je bil povod za povabilo na koncert, ki sta ga zakonca Stermecki lepo dopolnila z baladami z zadnjega albuma Toskana. Pa ne samo baladami, ob tej priložnosti so lahko obiskovalci prisluhnili predrugačeni različici skladbe Vijolice v nemškem jeziku (ki je segala od rumbe do fokstrota) ali kot je skladbo poimenovala Severa "dramatičnemu münchenskemu šansonu".

"Velikokrat nisem imela gostov na svojih samostojnih koncertih razen Gala. Nimam še toliko tovrstnih izkušenj in zato tudi nastane notranji moment - ob besedi glasbeni prijatelji pomislim na Evo Moškon, Aniko Horvat in Azro Alibegić (Mojo hands) in bi jih z veseljem povabila. Tu sem morala povabiti Bilbi in Gregorja po vsebinski plati, saj sem tako čutila," se je ob povezavi razgovorila Severa.

Manjše, intimnejše
Čeprav so obiskovalci čakali na konec zadnjega tona, preden so zasedbo nagradili z aplavzom, se je med njimi in nastopajočimi zgradila vez, ki se v kakšnem drugačnem koncertnem prostoru ne bi. "Čim si v nekem intimnejšem, manjšem prostoru - ta dvorana sprejme 250 ljudi -, si blizu občinstvu in to ustvarja klubsko ozračje," je poudarila Severa.